Primorski umetnik Dean Verzel je v 10. maja nekaj minut pred 6. uro zjutraj ponovno zažgal strunjanski kamniti križ. Na njegovo dejanje so se v zadnjem tednu odzvali številne organizacije in posamezniki, predvsem z ostrimi obsodbami zaradi domnevne žalitve in spodbujanja nestrpnosti do krščanstva.
Svoje stališče je izrazil tudi predsednik republike, dr. Danilo Türk, ki izpostavlja spoštovanje umetniške svobode, hkrati pa poudarja, da se morajo umetniki zavedati, da so lahko njihova dejanja, zlasti če so zavestno provokativna, sprejeta in razumljena tudi kot žalitev osebnih, verskih ali drugačnih, čustev.
Spoštovati različnost v strpnem dialogu
Predsednik republike se je v svojih izjavah že večkrat opredelil proti sovražnemu govoru, zlasti ko je ta usmerjen proti posameznikom ali skupinam ljudi na podlagi njihovega verskega prepričanja ali katere koli druge osebne okoliščine. Kot družba in kot posamezniki bi si morali prizadevati za strpen javni dialog, ki bo spoštoval različnost in ne bo žalil osebnih čustev, so zapisali v uradu predsednika Republike Slovenije.
Umetnik, ki je zažig letos izvedel drugič, ob 10. obletnici prvega zažiga - takrat je bil za dejanje skupaj z fotografom Goranom Bertokom tudi kazensko ovaden in pozneje oproščen - se sicer z obtožbami ne strinja. Svoje dejanje razume kot etično, saj tudi v drugih projektih izhaja iz religije ter tematizira sakralno, konkretno krščanstvo.
Nestrpnost in sovražni govor tudi v odzivih na zažig
Svet katoliških laikov Slovenije je ob dejanju zapisal, da se je počutil prizadetega, dogodek pa razumejo kot izraz izzivanja in nestrpnosti do krščanstva. Takšna dejanja so poskus zlorabe ustavno zagotovljene svobode izražanja in bi jih bilo v strpni, demokratični in svobodni družbi treba zavrniti, so še sporočili. Podobno je Komisija Pravičnost in mir zažig razumela kot spodbujanje verskega sovraštva in nestrpnosti s sramotitvijo verskih simbolov krščanstva, "moralno in pravno zavrženo dejanje v slovenskem kulturnem prostoru".
Verzel na takšne reakcije odgovarja, da gre za "popolno nerazumevanje sodobnih praks umetniškega izražanja in demagogijo". Dodal je, da je zanj javna žalitev tudi trditev Komisije Pravičnost in mir, da je sprevržen primer znotraj slovenskega umetniškega in kulturnega prostora, spodbujanje sovraštva in nestrpnosti pa je najbolj razvidno iz objav na spletnih forumih. "Obstajajo ljudje, ki si bolj želijo spornosti kot pa enotnosti, zlitja in sožitja. Ki iščejo in vedno najdejo nasprotnike, sovražnike v vsem in vsakomur; za vsa osebna, socialna, politična in zgodovinska stanja, ki niso v skladu z njihovim mišljenjem. Seveda pri tem ne nastopajo v skladu z religijskim načelom in odnosom, " je zapisal v izjavi za javnost in dodal predlog, da "če religija je, naj ta deluje v smislu sprave socialnega poenotenja, ki ga Cerkev zastopa v svojem delovanju".
Kazenske sankcije?
Tako Komisija Pravičnost in mir kot Svet katoliških laikov od pristojnih državnih organov pričakujejo nepristransko izvedbo pravnih postopkov za ugotavljanje odgovornosti storilcev, sankcije pa pričakujejo tudi v Krajinskem parku Strunjan, saj so takšni posegi v naravnem rezervatu prepovedani.
Verzel trenutno ni v nobenem kazenskem postopku, a se zaveda, da je pogojno kršil dva predpisa, saj svoje akcije ni prijavil, ogenj pa je zakuril v naravnem rezervatu Strunjan. Pogojno zato, ker je pri izvedbi akcije zadostil vsem varnostnim predpisom, da bi med akcijo maksimalno zaščitil naravo in sam križ. Križ je ovil z aluminijasto folijo in zaščitil s stekleno folijo, prevleko pa polil z bencinom in zanetil, tako da križ ni bil poškodovan in niti ni gorel. Način zažiga je bil večkrat preverjen, alpinisti so z gasilnimi aparati viseli pod klifom, na katerem stoji križ, da bi lahko nemudoma ukrepali, če bi odskočila kakšna iskra, uporabil je postopek zažiga, pri katerem saje ne nastajajo. Križ je po akciji ostal nepoškodovan, celoten podvig pa je dokumentiran.