Vrednost del so leta 2005 strokovnjaki ocenili na 10 milijonov evrov in že tedaj opozorili, da so slike dovolj znane, da bo prodaja mogoča kvečjemu na črnem trgu. Foto: EPA
Vrednost del so leta 2005 strokovnjaki ocenili na 10 milijonov evrov in že tedaj opozorili, da so slike dovolj znane, da bo prodaja mogoča kvečjemu na črnem trgu. Foto: EPA
Leta 2005 so iz nizozemskega muzeja med drugim ukradli dela Jacoba Wabna, Jana van Goyna, in Jana Rietschoofa.
Leta 2005 so iz nizozemskega muzeja med drugim ukradli dela Jacoba Wabna, Jana van Goyena in Jana Rietschoofa. Foto: EPA

Slike, domnevno najdene v neki vili v vzhodni Ukrajini, naj bi bile po ugotovitvah nizozemskih preiskovalcev v rokah skrajne nacionalistične skupine. Dva moška sta jih ponudila v zameno za pet milijonov evrov, vendar pa je lastnik slik, Muzej Westfries iz kraja Hoorn, ponudbo zavrnil, saj niso pripravljeni plačati tako visokega zneska. Slike so last muzeja, pravi direktor Ad Geerdink, zato jih drugi nimajo pravice prodajati.

Zaradi bojazni, da bodo slike ponudili drugim kupcem, so se v muzeju odločili, da o dogajanju obvestijo širšo javnost. Po Geerdinkovih besedah obstajajo močni indici, da iščejo druge kupce ali pa so jih celo že našli in slike prodali. Glede na slabo stanje del je velika verjetnost, da je za zanje že prepozno, še dodaja.

Slike so v muzeju pogrešili januarja leta 2005. Nekega zimskega večera so tik pred zaprtjem stavbe neznanci onesposobili alarmni sistem in slike odnesli iz muzeja. Ukradena platna - gre za dela ključnih predstavnikov flamske slikarske šole 17. stoletja, enega vodilnih nizozemskih krajinarjev tistega časa Jana van Goyena, pa tudi Jacoba Wabena, Matthiasa Withoosa, Jana Rietschoofa, Jana Linsenanda in Hermana Henstenburgterja - so predstavljala jedro stalne zbirke 135 let starega muzeja. Že tedaj so opozorili, da nameravajo tatovi dela verjetno prodati na črnem trgu z umetninami, saj naj bi bile slike preveč znane, da bi jih bilo mogoče prodati na dražbah znanih dražbenih hiš.

Spor zaradi lastništva zlatih predmetov
Odkritje slik bi lahko dodatno zapletlo diplomatski spor zaradi zbirke dragocenih zlatih izdelkov iz krimskih muzejev, ki so bili v času priključitve polotoka Rusiji marca 2014 posojeni amsterdamskemu muzeju. Številni krimski muzeji in Kijev namreč zdaj na nizozemskem sodišču dokazujejo lastništvo nad starodavnimi eksponati.