Slikarije, ki so jih v skalo starodavni lovci vrezali pred 3.500 leti, so v zadnjih tisočletjih preživele poplave, potrese in vremenske muhe kalifornijskega vremena - niso pa prenesle nekajurne akcije z motornimi žagami, po kateri ni za umetninami ostala niti sled. No, ostali sta peta in šesta (v eni so globoke sledi žaganja, drugo pa so izrezali, a nato očitno zlomili in odvrgli na bližnjem parkirišču.

Niso dobro vedeli, kaj počnejo
"To je najhujši primer vandalizma, kar smo jih kdaj videli," je za Los Angeles Times komentiral arheolog Greg Haverstock z oddelka notranjega ministrstva (Bureau of Land Management), ki nadzoruje 303 hektarje pokrajine okrog Bishopa v vzhodni Kaliforniji. "Ljudje, ki so to storili, niso bili kirurgi - razbijali in grabili so vse povprek." Krajo so oblastem prijavili naključni turisti, ki so ugotovili, da je z najdiščem nekaj hudo narobe.

Ukradeni kosi skale merijo približno 60 kvadratnih centimetrov; ker so bili skoraj pet metrov od tal, so storilci gotovo potrebovali lestve in električne generatorje za svoje žage.

Za prgišče dolarjev
Slikarije sicer tematizirajo klasične motive krogov, divjadi, kač in človeških figur z loki in sulicami; kilometer in pol dolgo območje vulkanskih pečin, kjer se raztezajo, je znano kot Volcanic Tableland in je obenem sveta zemlja staroselskega plemena Paiute-Shoshone.
Petroglifi na črnem trgu verjetno ne bodo vredni več kot nekje med 500 in 1500 dolarji vsak, za ameriške staroselce pa so seveda neprecenljivega pomena. "Sveti kraj nam še vedno služi za izobraževanje mladine o naših zgodovinskih in duhovnih vezeh z območjem," je komentiral načelnik za kulturno dediščino Raymond Andrews. "Starešine našega plemena so zgroženi nad tem, kar se je zgodilo."

Območje zločina trenutno stražijo prostovoljci, lokalne oblasti pa ponujajo tisoč dolarjev nagrade za vsako informacijo, ki bi jim pomagala pripeljati do skruniteljev spomenika, ki je zapisan tudi v državnem registru zgodovinskih spomenikov. Storilec, ki še ne bi imel nobene predhodne zgodovine kraje petroglifov, bi za svoje dejanje lahko dobil leto dni za zapahi in kazen 20 tisoč dolarjev. Plemenski starešine in zvezni uradniki bodo prizorišče označili s tablami, ki bodo opozarjali, da so turisti priča posledice dejanj "zlonamernih, sebičnih posameznikov".

Kako naprej?
V zatišju nepopravljive škode se seveda postavlja vprašanje: kako preprečiti nadaljnjo krajo ducatov petroglifov, ki so še vedno vrezani v vulkanske pečine? "Naj jih skrivamo in upamo, da jih noben vandal ne bo našel? Ali pa naj jih odpremo za javnost, da bodo obiskovalci kot nekakšni pazniki?" se sprašuje arheolog David Whitley, ki je leta 2000 napisal nominacijo za omenjeni nacionalni register. Najučinkovitejši bi bil seveda policijski nadzor, ki pa si ga zvezne oblasti na tako velikoem območju trenutno ne morejo privoščiti.