O njegovi vsestranskosti - posvečal se je tudi gledališču, slovenistiki in prevajanju - pripoveduje obsežna bibliografija, ki obsega več kot 700 enot.
Bruno Hartman se je rodil leta 1924 v Celju in je po študiju slavistike na ljubljanski univerzi postal profesor na učiteljišču in na gimnaziji v Murski Soboti, pozneje pa poučeval na mariborskem učiteljišču. Vodil je študijsko knjižnico v Mariboru in vse do upokojitve leta 1989 Univerzitetno knjižnico Maribor. Prav tako je sodeloval pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik uvajanja enotnega računalniškega sistema v slovenskih knjižnicah.
Gledališki svet ga je poznal kot lektorja, dramaturga, umetniškega vodjo in upravnika ter zlasti kot pobudnika Borštnikovega srečanja v Mariboru, ki ga je dolga leta tudi sooblikoval. Zaslužen je za prevode številnih dramskih del, podpisal se je pod več monografij, med drugim knjigo Kultura v Mariboru, v kateri je zbral več kot 50 kulturnozgodovinskih razprav in pričevanj o preteklosti Maribora.
Avtor Maistrove in Glazerjeve biografije
Hartman je objavljal tudi v Časopisu za zgodovino in narodopisje ter z biografskimi prispevki obogatil tudi Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije, s tem pa se uvrstil med najplodovitejše sodelavce na območju severovzhodne Slovenije. Napisal je biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja.
Dejaven je bil do konca in kot buden spremljevalec literarnega dogajanja v Mariboru prispeval več pomembnih idej tudi za program EPK 2012.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim s Čopovo diplomo, zlato plaketo Univerze v Mariboru in Glazerjevo nagrado ter z nazivom častnega občana Maribor.