Picelj je bil tudi eden izmed utemeljiteljev gibanja Nove tendence, ki je bilo v začetku 60. let ustanovljeno v Zagrebu. "Z odhodom Ivana Piclja je naša kultura izjemno veliko izgubila. V 60. letih je bil tisto ogrodje, ki je skupaj s prijatelji iz skupine EXAT hrvaško umetnost druge polovice 20. stoletja udejanjil kot integralni del evropske umetnosti," je za Jutarnji list povedal umetnostni zgodovinar Zvonko Maković. Picelj je bil zadnji izmed članov skupine EXAT, soustanovitelji Vlado Kristl, Aleksander Srnec in Božidar Rašica so umrli že pred njim.

Razstavljal je v številnih svetovnih galerijah
Ivan Picelj je bil rojen leta 1924 v Okučanih, med vojno in po njej pa je študiral na zagrebški Akademiji za likovno umetnost. Leta 1959 je prvič razstavljal v tujini, njegova dela pa so še danes razstavljena v številnih svetovnih muzejih in galerijah.

V povojnem obdobju, ko je umetnost zaznamoval socialistični realizem, se je odločil za geometrijsko abstrakcijo. Znotraj gibanja Nove tendence je ustvarjal dela, v katerih je raziskoval vizualno percepcijo, ritme in premike. Celotna sodobna hrvaška umetnost, ki se naslanja na tradicijo, temelji na umetnosti skupine EXAT in gibanja Nove tendence. Na njiju temelji tudi večji del zbirke zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti.

Bil je poznan po tem, da ni priznaval razlike med visoko in uporabno umetnostjo. Posvečal se je tudi oblikovanju plakatov, knjig in katalogov za razstave. Z njimi je odločilno vplival na kulturo grafičnega oblikovanja na Hrvaškem. Zadnjo veliko retrospektivo je imel Picelj v Zagrebu leta 2005. Leta 2009 so bila njegova dela vključena v razstavo Od Klovića in Rembrandta do Warhola in Piclja v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu.