Drugo
MSUM, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Za 130 novih evropskih projektov sodelovanja bo skupaj namenjenih 46,3 milijona evrov evropske podpore. Med evropsko podprtimi je tudi MSUM. Foto: BoBo
Kinodvor
Na področju filmskega izobraževanja pa Kinodvor in zavod Otok sodelujeta v kar treh od osmih evropsko podprtih projektov. Foto: Blaž Budja
K uspehom prispeva še sedemnajst slovenskih partnerjev mednarodnih projektov, med katerimi je tudi SNG Maribor. Foto: BoBo

Dodaj v

Ustvarjalna Evropa: na razpisih velika podpora slovenskim kulturnim organizacijam

Rekordno število evropskih projektov sodelovanja
8. avgust 2018 ob 16:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Med letos uspešnimi slovenskimi prijavitelji na razpise programa EU Ustvarjalna Evropa najdemo Gledališče Glej, Lutkovno gledališče Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Mesto žensk, MG+MSUM in še precej drugih.

Podprogram Kultura Ustvarjalne Evrope bo podprl rekordno število evropskih projektov sodelovanja – 130, med katerimi je visok delež tistih s slovensko udeležbo, saj 20 slovenskih organizacij sodeluje v 20 projektih. To predstavlja skoraj 15 odstotkov vseh uspešnih projektov, so sporočili iz Zavoda Motovila, Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.

Za 130 novih evropskih projektov sodelovanja bo skupaj namenjenih 46,3 milijona evrov evropske podpore. Na redni letni razpis za leto 2018 je sicer skupno prispelo skoraj 500 prijav, od tega petnajst iz Slovenije.

Slovenske organizacije kot vodje projektov ...
Projekte, ki bodo prejeli podporo EU-ja, bo med drugim koordiniralo pet slovenskih vodij, ki bodo prejeli podporo EU-ja v skupni vrednosti skoraj 2,8 milijona evrov. Med njimi so Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Zavod Projekt Atol, Ustanova Imago Sloveniae in Zavod Bunker.

... in kot partnerji projektov
K uspehom prispeva še sedemnajst slovenskih partnerjev mednarodnih projektov, ki bodo evropsko podprti. Med njimi so Druga godba, Društvo slovenskih pisateljev, Gledališče Glej, Lutkovno gledališče Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Mesto žensk, MG+MSUM, Muzej arhitekture in oblikovanja, Nomad Dance Academy Slovenija, Občina Piran, Plesni teater Ljubljana, SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju, Zavod Bunker, Zavod Kersnikova in ZRC SAZU.

Slovenske organizacije skupaj ustvarjajo mednarodne povezave s partnerji iz 26 različnih držav, največ pa sodelujejo s Hrvaško.

Dediščina kot navdih
Na posebnem razpisu, posvečenem ELKD – Evropskemu letu kulturne dediščine 2018, bodo namenili podporo projektom, ki krepijo občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru in promovirajo kulturno dediščino kot vir navdiha za sodobno ustvarjanje. Med podprtimi sta projekt REFRESH pod vodstvom Združenja zgodovinskih mest Slovenije in CON-FRONT francoskega prijavitelja, v katerem kot partner sodeluje Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju.

V prvem mladi umetniki iz štirih držav (Slovenije, Romunije, Španije in Italije) izbrane kraje dediščine uporabljajo kot vir navdiha za ustvarjanje kulturnih vsebin ali umetniških del. V projektu CON-FRONT, ki se posveča spominu na 1. svetovno vojno, pa se mednarodna skupina mladih pop in rock glasbenikov ter vizualnih umetnikov na ustvarjalnih delavnicah spoprijema s preteklostjo. Partnerstvo projekta se razprostira od Belgije, Francije, Slovenije do Makedonije ter povezuje velik del različnih frontnih črt.

Uspeh društva animiranega filma
V podprogramu Media je evropsko podporo – 60.000 evrov – dobilo Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF), ki je letos prevzelo vodenje najpomembnejšega koprodukcijskega srečanja za področje animiranega filma v Srednji in Vzhodni Evropi z imenom Višegrad Animation Forum (VAF). Gre za prvi tovrsten uspeh Slovenije na področju spodbujanja dostopa do mednarodnih trgov.

Filmsko izobraževanje
Na področju filmskega izobraževanja pa Kinodvor in zavod Otok sodelujeta v kar treh od osmih evropsko podprtih projektov, kar pomeni največjo zastopanost slovenskih organizacij v uspešnih projektih do zdaj. Projekti s slovensko udeležbo, Cinemini Europe, Moving Cinema in The Film Corner Reloaded, bodo pridobili približno 600.000 evrov od skupno dveh milijonov evrov, ki jih EU letos namenja tovrstnim projektom.

Program ima med letoma 2014 in 2020 na voljo 1,46 milijarde evrov
Ustvarjalna Evropa je program EU-ja za podporo kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem v Evropi. Program ima v obdobju 2014–2020 na voljo proračun v vrednosti 1,46 milijarde evrov in je namenjen promociji raznolikosti evropskih kultur in spodbujanju medkulturnega dialoga. Ustvarjalna Evropa je razdeljena na podprograma Kultura in MEDIA ter medsektorski sklop, ki vključuje denimo jamstveno shemo za kulturne in ustvarjalne sektorje.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
dejneseri
# 09.08.2018 ob 10:13
pa dejte nehat s tem trgom... ne mores vsega podrejat trgu, ker trg pac ni vsemogocen, ni neodvisen, niti se ne pedena (oziroma regulira, kot pravijo vasi financni guruji) sam.

te iluzije nekateri s tako radostjo hlastate, da ne vidite, da boste na koncu izgubili vi. no mi vsi, ker histeriki trga in privatizacije zal dominirate.

ce ze, slovenski trg je vsekakor anomalicno majhen, kako naj od pisanja knjig prezivi pisatelj, ki noce stancat sunda, ampak pise recimo temu zahtevnejso literaturo, ki pa jo bo bralo mogoce 750 ljudi.

ali naj zato ukinemo recimo temu zahtevnejso literaturo, ker ni profitabilna?
lingam
# 09.08.2018 ob 03:45
symreb 08.08.2018 ob 20:54
"Caki, zakaj točno more država plačevati "umetnikom" da "ustvarjajo"? Ustvarjaj ti po mili volji in nej ti za to nekdo plača karto za gledališče.
Osemkolesnik je vsaj uporaben, subvencionirani umetniki brez občinstva niso. Pejt na prosti trg tako, kot vsi ostali."

Po tvoje so v EU subvencionirani samo slovenski umetniki?
Morajo biti pa hudičevo dobri, da bodo le njim dali 1,46 milijarde evrov!
Komentiraj raje stvari, ki jih poznaš!
Le čevlje ..., pa to!
povzetek
# 08.08.2018 ob 18:41
Povsod dobi naša umetnost podporo, le v Sloveniji padejo zgolj drobtinice z velike proračunske mize za nekaj izbrancev.

RJSlo, ti pa očitno ne veš, koliko stanejo državni projekti. En osemkolesnik bi omogočil vsem umetnikom, ki kandidirajo na razpisih, ustvarjanje za nekaj let. Lahko se smeješ, izpadeš pa bedasto.
deželan
# 08.08.2018 ob 22:10
Kaj bo na to dejala stranka Levica ki vztrajno kriči, da je EU leglo neoliberalizma in z vso vnemo dela na tem, da bi jo Slovenija zapustila.
zozozo
# 09.08.2018 ob 10:55
ali naj zato ukinemo recimo temu zahtevnejso literaturo, ker ni profitabilna?

Ne zato, ker ni profitabilna, ampak zato, ker je zahtevna.
lingam
# 09.08.2018 ob 03:48
democenzus

Kdo pa pravi, da je to kar delaš umetnost?
heristalski166
# 08.08.2018 ob 22:22
in če zelo dobro obvladaš birokracijo in klientelizem maš tut veze znotraj birokracije, kar je pa stvar najboljših (npr Irwin), majo torej tut veliko referenc
heristalski166
# 08.08.2018 ob 22:21
ker bit dober umetnik dandanes (zlasti v sloveniji) pomeni predvsem dobro obvladat birokracijo (in EU je hardcore birokracija) in klientelizem (da zadovoljših standardom birokracije in da preživiš izredno škrtarjenje birokracije)
democenzus
# 08.08.2018 ob 23:24
jaz ce hocem naredit nekaj unikatnega, potrebujem material, nekaj orodja, roke pa dobro voljo, sam to ni potem rezanje grba iz zastave, to je delo in nekaj narejenega, uporabnega, umetnisko lepega......umetnost je pa njim prezivet, jaz to delam v prostem casu
symreb
# 08.08.2018 ob 20:54
@povzetek
Caki, zakaj točno more država plačevati "umetnikom" da "ustvarjajo"? Ustvarjaj ti po mili volji in nej ti za to nekdo plača karto za gledališče.

Osemkolesnik je vsaj uporaben, subvencionirani umetniki brez občinstva niso. Pejt na prosti trg tako, kot vsi ostali.
RJSlo
# 08.08.2018 ob 16:46
Program ima med 2014 in 2020 na voljo 1,46 milijarde evrov
-------------------------------------------------
No ja. Je to dovolj za slovenske kulturnike? :)))
Kazalo