Javni agenciji za knjigo RS so že večkrat očitali nepravilnosti, tokrat nanje ponovno opozarja skupina anonimnih predstavnikov civilne družbe in zainteresirane javnosti. Opozarjajo na klientelizem in neenakopravno obravnavanje prijaviteljev in njihovih programov. Foto: EPA
Javni agenciji za knjigo RS so že večkrat očitali nepravilnosti, tokrat nanje ponovno opozarja skupina anonimnih predstavnikov civilne družbe in zainteresirane javnosti. Opozarjajo na klientelizem in neenakopravno obravnavanje prijaviteljev in njihovih programov. Foto: EPA
false
V pismu direktorja JAK-a Aleša Novaka pozivajo, da javno pismo objavi na spletnih straneh JAK-a in odgovori na zastavljena vprašanja, pristojne organe pa, da preučijo navedene nepravilnosti in glede njih ukrepajo. Foto: BoBo

Javno pismo z vprašanji je namenjeno direktorju Javne agencije za knjigo RS Alešu Novaku in državnim organom, pristojnim za nadzor delovanja JAK-a. Z njim sporočajo svoje pripombe in opozarjajo na nepravilnosti kot pisni odziv na interne posvete za zainteresirane prijavitelje na javne razpise, ki jih je JAK organiziral med 29. 6. in 1. 7. letos. Za anonimnost so se odločili zato, ker želijo kot bistveno izpostaviti vsebino opozorila, ne avtorja, kar ni zanemarljivo ob večkratnih poskusih diskreditacije tistih, ki so si do zdaj že drznili opozoriti na nepravilnosti, navajajo.
Netransparentnost, neprožnost, neenaka obravnava in privilegirano subvencioniranje
Nepravilnosti so strnili v štiri točke pisma. Nepravočasno in nepregledno objavljanje rezultatov javnih razpisov ni v skladu s transparentnim poslovanjem, ki ga zahtevajo tudi sredstva državnega proračuna, poleg tega pa pozni rezultati ne omogočajo dovolj časa za organizacijo projektov, če so ti izbrani. Zapisano je tudi, da prijavitelji v okviru istega razpisa niso bili obravnavani enako, težave pa se pojavljajo tudi pri sistemskih ureditvah, ki podpirajo predvsem peščico privilegiranih založb. Promocija subvencioniranih knjig ogroža vse založbe, ki izdajajo kakovostne knjige brez subvencij, ki so tako odvisne predvsem od prodaje knjižnicam, iz katere krijejo tudi stroške produkcije.
Sprememba v smeri privilegiranja (ne nujno po kakovosti) močnejših "igralcev"
Nadalje je problematična tudi napovedana sprememba sofinanciranja projektov in programov "v višini odstotnega deleža denarnih tokov", ki bo v privilegiran položaj postavila tiste prijavljene založbe, ki imajo sredstva zagotovljena iz več proračunskih virov - kot je znano, med temi izstopa založba Beletrina - preostale, ki ne prejemajo državnih subvencij ali so sofinancirani zgolj z nizkimi sredstvi, bo postavila v še težji položaj, v katerem s prodajo komaj krijejo tudi proizvodne in operativne stroške. "Spremeniti bi bilo treba politiko JAK tako, da se bodo subvencije razdeljevale enakovredno glede na obseg dela, ter tako zagotoviti, da javna sredstva ne bodo rabljena za ustvarjanje dobička," so zapisali.
Anonimna skupina svoje pismo konča s pozivom k ustvarjanju pogojev za zdravo ustvarjalno tekmovalnost vseh producentov na področju knjige in proti aktualnemu političnemu nihilizmu, ki podpira tiste, ki jih knjige zanimajo samo kot "sredstvo prevlade na področju razdeljevanja sredstev".