Ostanke lesene krste so našli med drugimi kosi lesa, ki so bili del številnih krst, bili pa so na polici za pokope pod samostanom v španskem glavnem mestu. Projekt iskanja posmrtnih ostankov podpira tudi madridska mestna uprava.

S pomočjo globinskega radarja so na območju samostana locirali pet območij, kjer so podzemna grobišča, na katerih so nato opravili podrobnejše raziskave.

Pri tem projektu sodeluje okoli 30 strokovnjakov – od arheologov in forenzikov do zgodovinarjev in tehnikov. Ti menijo, da obstaja velika verjetnost, da je bil Cervantes pokopan v krsti, ki nosi začetnici MC. Pri tem so našli tudi dele kosti, za katere menijo, da so pripadale več osebam. Zato jih bodo dali v analizo in ugotovili, ali so med njimi tudi pisateljeve.

Želja naj bi bila pokop v samostanu
Cervantesa naj bi pokopali pod samostanom reda Svete trojice (Trinitarias Convent) v pisateljevem okrožju starega dela Madrida. Vendar so samostan v preteklosti večkrat razširili in prenovili, zato danes ni več gotovo, kje so bili grobovi.

Pokopan naj bi bil dan po smrti, vendar verjetno v samostanski cerkvi. Da bi bil pokopan znotraj samostana, je bila njegova želja, a nekateri strokovnjaki dvomijo, da je bila izpolnjena.

Don Kihot prinesel slavo, ne pa bogastva
Miguel de Cervantes (1547-1616), avtor Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče, ki se bojuje z mlini na veter, je umrl v revščini - njegov Din Kihot pa se večinoma umešča med najpomembnejša dela svetovne književnosti. Iz načrtovane satire mu je uspelo ustvariti vrhunsko fresko človekovega življenja, razpetega med sanje in resničnost.