Strokovnjaki se trudijo najti Cervantesove posmrtne ostanke za zidovi samostana, ki se v izvirniku imenuje Trinitarias Descalzas de San Ildefonso. Foto: EPA
Strokovnjaki se trudijo najti Cervantesove posmrtne ostanke za zidovi samostana, ki se v izvirniku imenuje Trinitarias Descalzas de San Ildefonso. Foto: EPA
Avtor Don Kihota je umrl 22. aprila 1616, želel si je pokopa v samostanu, a nekateri dvomijo, da je bila njegova želja uslišana. Odkritje groba bi dvomljivce utišalo. Foto: EPA

S pomočjo globinskega radarja so na območju samostana sv. Trojice v Madridu locirali pet območij, na katerih so podzemna grobišča. Na njih bodo opravili podrobnejše raziskave.

Večkratna prezidava otežuje delo
Cervantes (1547-1616) je umrl v revščini in naj bi bil na lastno željo pokopan na samostanskem pokopališču. Samostan so od tedaj že večkrat prezidali in povečali, tako da ni znano, kje natanko naj bi bil pisateljev domnevni grob.

Akcijo iskanja pisateljevih posmrtnih ostankov podpira madridska mestna uprava. Že pred tremi leti jo je sprožila zasebna pobuda forenzikov, a zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo izvedbe.

Razgiban življenjepis
Cervantes se je rodil v kraju Alcala de Henares kot sin revnega zdravnika. Nekaj časa je bil tajnik kardinala Giulia Acquavive v Rimu. Leta 1571 se je bojeval v pomorski bitki pri Lepantu, v kateri je bil ranjen. Po bojih s Turki v Tuniziji so ga med vračanjem v Španijo 1575 zajeli Alžirci, šele leta 1580 je bil ponovno svoboden.

Njegovi prvi literarni poskusi niso bili dobičkonosni, zato je začel dobavljati hrano za vojsko, pozneje se je lotil izterjave dolgov. Zaradi dolgov je prebil leto dni zaporu, nato pa je do smrti živel v Madridu in Valladolidu.

Cervantesovo glavno delo je roman Veleumni plemič Don Kihot iz Manče. V njem mu je iz načrtovane satire uspelo ustvariti sijajno fresko človekovega življenja, razpetega med sanje in resničnost.