Ob jubilejnem reformacijskem letu so pripravili simpozij z naslovom Vidiki reformacije Johannesa Brenza (1499-1570), Primoža Trubarja (1508-1586) in nemški JZ prostor. Plošča, ki je namenjena ohranjanju spomina na prizadevanja in dosežke Primoža Trubarja, je nameščena na pročelju hiše tiskarne Frentz.

Dogodek so organizirali v organizaciji Slovenskega inštituta na Dunaju, Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in muzeja Hällisch-Fränkisches. Na prireditvi, ki se je odvila že pretekli petek, so spregovorili župan mesta Schwäbisch Hall Hermann-Josef Pelgrim, svetovalec predsednika republike Boštjan Žekš in predsednik Slovenskega inštituta na Dunaju Herbert Seher.

O Trubarju in Brenzu
Odkritju spominske plošče je sledil simpozij, na katerem je navzoče nagovorila tudi slovenska veleposlanica v Nemčiji Marta Kos Marko. Uvodni predavanji sta bili namenjeni Johannesu Brenzu in Primožu Trubarju. Brenz je kot pridigar deloval v Hallu, zavzemal se je predvsem za izobraževanje. Z njim je povezan tudi Trubar, ki je dal prav v Schwäbisch Hallu natisniti prvi knjigi v slovenskem jeziku. Na simpoziju je med drugim spregovoril tudi Vincenc Rajšp s Slovenskega inštituta na Dunaju, in sicer z referatom Sprejemanje Primoža Trubarja v času njegovega življenja in kasneje. Dogodka se je udeležilo več kot 100 ljudi, med njimi tudi več Slovencev.

Oktobra letos bo minilo 500 let, odkar je glavni pobudnik reformatorskega gibanja, Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu protestno obesil 95 tez, s katerimi je zahteval prenovo Cerkve. Med drugim je zahteval, da se vernikom omogoči branje Svetega pisma v maternem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar, osrednja osebnost reformacije na Slovenskem. Njegovi najpomembnejšimi deli sta Katekizem in Abecednik.