Po mnenju strokovnjakov je treba stekleni krožnik, pravzaprav je šlo za pateno, namenjeno hostiji med evharističnim obredom, postaviti v 4. stoletje. Našli so ga razbitega na drobcene fragmente, ki pa jim jih je uspelo rekonstruirati v 80 odstotkov celotne patene, katere premer je 22 centimetrov.
Značilni starokrščanski simboli
Vgravirani Jezus je odet v rimsko togo, ob njem pa stojita še dve moški figuri, domnevajo, da gre za apostola sv. Petra in sv. Pavla. Nad figurami je na desni strani vgraviran simbol Hi - Ro, Jezusov monogram iz dveh grških črk njegovega imena X in P. Značilen simbol krščanstva v zgodnjekrščanski umetnosti je bil pogosto prisoten na evharističnem posodju od 4. stoletja naprej. Alfa in omega sta redni spremljevalki simbola, povzemata pa svetopisemski citat iz Razodetja "Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec", ki zaobjamejo Jezusovo božanstvo, večnost in vsemogočnost.
Obe podobi na enem mestu
Jezusovo figuro prepoznamo tudi po križu, ki ga drži v rokah, in odprti knjigi, trojico pa obdajata palmi, ki sta v krščanski umetnosti postali nosilki simbolike mučeništva - takšne smrti sta umrla tako Peter in Pavel. V zgodnjekrščanski ikonografiji pa je bila palmova veja tudi simbol zmage vernih nad zlom in sovražniki duše. Oba tipa upodabljanja Jezusa, torej starejši golobradi mladostni tip in tip bradatega, dolgolasega Kristusa, najdemo dve stoletji pozneje na enem mestu, na mozaikih starokrščanske bazilike Sant' Apollinare Nuovo v Ravenni. Upodobljena sta na veličastnih ladijskih mozaikih, bradati na prestolu bizantinskega tipa z v blagoslov dvignjeno desnico, golobradi pa med dvema angeloma - eden je oblečen v rdečo (barva luči), drugi v temnomodro (barva teme), ob njima pa so ovce in koze, izbrani in zavrženi.
Starokrščanska patena je razstavljena v arheološkem muzeju v andaluzijskem mestu Linares. Arheologi so krožnik oziroma ostanke košček za koščkom sestavljali tri leta.