Umestitev UGM-ja v SDK, ki je v lasti države, bi bila mogoča ob izvedbi nadzidave in prizidave objekta in izvotlitve kletnih prostorov. Za to bi potrebovali okoli 17 milijonov evrov, medtem ko bi umestitev v stavbo Probanke, ki je v zasebni lasti, terjala okoli pet milijonov evrov ter sredstva za odkup stavbe, katerih višina pa je stvar pogajanj. Foto: BoBo
Umestitev UGM-ja v SDK, ki je v lasti države, bi bila mogoča ob izvedbi nadzidave in prizidave objekta in izvotlitve kletnih prostorov. Za to bi potrebovali okoli 17 milijonov evrov, medtem ko bi umestitev v stavbo Probanke, ki je v zasebni lasti, terjala okoli pet milijonov evrov ter sredstva za odkup stavbe, katerih višina pa je stvar pogajanj. Foto: BoBo

Meščani in državljani imamo dovolj sprenevedanj, neodgovornega prelaganja odgovornosti in izgovarjanj drug na drugega. Imamo izkušnjo desetletnih neuspešnih pogajanj, zato vidimo kot edino ključno, da državne in lokalne oblasti sprejmejo novo UGM kot prioritetni naložbeni cilj. Če nam je jasen cilj, potem najdemo tudi pot

Breda Kolar Sluga (UGM)
Na ministrstvu za kulturo po besedah vodje direktorata za ustvarjalnost Biserke Močnik niso bili uradno seznanjeni z namero glede dispečerskega centra in si bodo v dialogu s predsednikom vlade prizadevali za ponovni razmislek o tem, "da bi vendarle namenili to imenitno stavbo sredi Maribora za dejavnost galerije". Foto: BoBo

Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica UGM-ja Breda Kolar Sluga, želijo napraviti konec večletnemu neučinkovitemu reševanju prostorske problematike galerije. "Pozivamo tako predstavnike lokalne kot državnih oblasti, da je nujen konstruktivni dialog med njimi. Meščani in državljani imamo dovolj sprenevedanj, neodgovornega prelaganja odgovornosti in izgovarjanj drug na drugega. Imamo izkušnjo desetletnih neuspešnih pogajanj, zato vidimo kot edino ključno, da državne in lokalne oblasti sprejmejo novo UGM kot prioritetni naložbeni cilj. Če nam je jasen cilj, potem najdemo tudi pot," je dejala.

Ne nameravajo odnehati
Od obeh vej oblasti je zahtevala, da določita pristojnega nosilca naložbe in posledično odgovornega za odločitve. "Želimo imena in priimke, želimo jasno odgovornost," je dodala. Po njenih besedah bodo pobude predsedniku vlade in županu Maribora pošiljali tako dolgo, dokler ne bo ugodeno njihovi zahtevi.

V UGM-ju niso proti dispečerskemu centru v Mariboru, ki ga je napovedalo ministrstvo za zdravje, ne morejo pa razumeti, zakaj mora biti nameščen ravno tam, kjer se je načrtoval novi UGM. "Trg Leona Štuklja bi, če želimo, da postane osrednji mariborski trg, morali napolniti z vsebinami, ki bi tja privabljale obiskovalce," je poudarila Kolar Sluga.

Niso še obupali nad prvotnim načrtom
Sama še vedno upa na selitev UGM-ja v stavbo nekdanjega SDK-ja, čeprav se je v zadnjem času omenjala tudi možnost selitve galerije v nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani trga. Meni namreč, da bodo glede na izkušnje, ko se je pred leti preigravalo že lokacije na Lentu in Studencih, pa iz tega ni bilo nič, še dlje od rešitve. Pri tem so galerijo med drugim podprli strokovna združenja in meščani, združeni v iniciativo Mestni zbor.

Ministrstvo (uradno) še ne ve ničesar
Na ministrstvu za kulturo po besedah vodje direktorata za ustvarjalnost Biserke Močnik niso bili uradno seznanjeni z namero glede dispečerskega centra in si bodo v dialogu s predsednikom vlade prizadevali za ponovni razmislek o tem, "da bi vendarle namenili to imenitno stavbo sredi Maribora za dejavnost galerije". Omenjeno ministrstvo sicer za zdaj denarja za novi UGM nima. "Imamo pa pripravljen zakon o vlaganju v kulturo, v katerem so namenjena sredstva tudi za prostorsko ureditev UGM-ja," je pojasnila.

V galeriji menijo, da je mariborska občina premalo dejavna v svojih prizadevanjih za novi UGM, a tam to zanikajo. "Iščemo razne variante umestitve programa UGM-ja na lokacije, ki so na voljo v mestu. Zavedati pa se morate, da je naš vpliv omejen pri objektih, ki niso v lasti občine," je dejal Boris Ketiš iz občinske projektne pisarne.

Ob tem je povedal, da je umestitev UGM-ja v SDK, ki je v lasti države, mogoča ob izvedbi nadzidave in prizidave objekta in izvotlitve kletnih prostorov. Za to bi potrebovali okoli 17 milijonov evrov, medtem ko bi umestitev v stavbo Probanke, ki je v zasebni lasti, terjala okoli pet milijonov evrov ter sredstva za odkup stavbe, katerih višina pa je stvar pogajanj.

Obstaja srednja rešitev?
Poslanec Branislav Rajić (SMC) je povedal, da je premier Miro Cerar seznanjen z dogajanji. "A je zadeva z dispečerskim centrom šla tako daleč, da se je v tem trenutku ne da ustaviti. A gre samo za 180 kvadratnih metrov površine, medtem ko drugi prostori ostajajo prazni. Celoten objekt je potreben prenove in revitalizacije, zato še vedno obstaja možnost za UGM", je pojasnil in kot primer uspešnega sobivanja dispečerskega centra in kulture navedel Staro elektrarno v Ljubljani.

Mariborski župan Andrej Fištravec je posredoval ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc dopis, v katerem je navedel štiri druge mogoče lokacije za dispečerski center - prostore Gasilske brigade na Cesti proletarskih brigad, prostore Karantene, nekdanje prostore centra za socialno delo in nekdanje prostore višje šole za gostinstvo in turizem, so sporočili z občine.

Meščani in državljani imamo dovolj sprenevedanj, neodgovornega prelaganja odgovornosti in izgovarjanj drug na drugega. Imamo izkušnjo desetletnih neuspešnih pogajanj, zato vidimo kot edino ključno, da državne in lokalne oblasti sprejmejo novo UGM kot prioritetni naložbeni cilj. Če nam je jasen cilj, potem najdemo tudi pot

Breda Kolar Sluga (UGM)