Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 18 glasov Ocenite to novico!
false
Društvo Asociacija je v komentarjih na predlog sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi izpostavilo, da "morajo biti kriteriji in posledični prag za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost usklajeni s stanjem na terenu in odražati infrastrukturne pogoje, v katerih samozaposleni delujejo", prav tako nasprotujejo predlaganemu črtanju poklicev, ker so za uravnotežen razvoj kulture nujni, ter "pozivajo k široki razpravi o tem, kateri poklici na terenu obstajajo in so ključni za razvoj umetnosti, a jih uredba ne prepoznava". Foto: Društvo Asociacija
false
Ministrstvo je predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o samozaposlenih v kulturi pripravilo v okviru sinhronizacije z zadnjo spremembo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Medtem ko je ministrstvo v tem zakonu gradilo predvsem na izboljšanju pogojev za samozaposlene, s predlagano uredbo deluje v obratni smeri in položaj samozaposlenih poslabšuje. Predlog sprememb za samozaposlene v kulturi je bil v javni razpravi le 14 dni. Foto: Društvo Asociacija
false
Zaostritev kriterijev, neskladje z umetniško in produkcijsko prakso ter realnim stanjem možnosti za izpolnjevanje kriterijev, oteževanje pridobitve statusa za mlade, neargumentirano ukinjanje poklicev in neupoštevanje razvoja področij in novih poklicev, vse to kaže, da gre za prehitro sprejemanje sprememb, ki bodo – kljub izrečenim nameram o izboljšanju položaja samozaposlenih – prinesle ravno nasprotne in daljnosežne učinke. Ne le za status samozaposlenih, temveč za celotno polje umetnosti in kulture. Foto: Društvo Asociacija
VIDEO
Spremembe na področju sam...

Dodaj v

Z onemogočanjem samozaposlenih v kulturi se ukinja tudi vitalen del umetnosti

Ministrstvo s predlogi sprememb o samozaposlenih nerazumno hiti
29. november 2016 ob 12:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ministrstvo za kulturo s predlogi sprememb o samozaposlenih na področju kulture otežuje njihov položaj in z nerazumevanjem dejanskega stanja napoveduje uničujoče posledice za celotno področje.

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi
, ki ga je ministrstvo za kulturo v javno obravnavo predložilo 14. 11. z zgolj 14-dnevnim rokom za pripombe, je povzročil val nezadovoljstva na področju kulture. Najprej z izjemno kratkim časovnim okvirom za javno razpravo, nato pa še s predlaganimi spremembami, ki bodo – v nasprotju z besedami ministra Toneta Peršaka, da si želijo izboljšati pogoje za samozaposlene v kulturi – položaj teh ustvarjalcev poslabšale, so bili zedinjeni na novinarski konferenci Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

To nikakor ni samo težava samozaposlenih na področju kulture. Oteževanje položaja samozaposlenih prinaša neizogibne posledice za delovanje nevladnih organizacij in javnih zavodov, ki s samozaposlenimi sodelujejo. Na področju kulture je v javnem sektorju zaposlenih približno enako število posameznikov, kot je samozaposlenih – obojih je okoli 2.500 (od tega je v javnih zavodih približno 25 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas), je povedal Simon Kardum, direktor Zavoda Center urbane kulture Kino Šiška, a samozaposleni in nevladne organizacije so v veliko slabšem položaju kot javni sektor. Jasno je, da dodatni udarec na področju samozaposlenih prinaša negativne posledice za vse kulturne akterje in ne nazadnje, za področje umetnosti in kulture na splošno, saj je za nekatere poklice in področja takšna delovnopravna oblika edina smiselna, pri nekaterih pa možnosti za zaposlitev sploh ni.

Predlogi kulturnega ministrstva izražajo popolno nepoznavanje produkcijskega in ustvarjalnega okolja ter ustvarjalnega procesa na različnih področjih, niso niti nastajali v dialogu s strokovnimi društvi s področja kulture, nedopustna naglica pri sprejemanju pomembnega izvedbenega akta, ki ga sprejema Vlada RS, pa je predvsem posledica lovljenja roka, ki si ga je ministrstvo zastavilo samo z novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Prav temu krovnemu zakonu s področja kulture je treba prilagoditi tudi nekatere določbe v povezavi s samozaposlenimi, v predlogu Uredbe pa so se lotili še nekaj drugih sprememb.

Merila neskladna z realnimi možnostmi
Kot je izpostavila Jadranka Plut, predsednica Društva Asociacija in članica Nacionalnega sveta za kulturo, so se s podaljšanim obdobjem veljavnosti priznane pravice do plačila prispevkov za socialno varnost (s treh na pet let) zvišala tudi merila in pogoji za pridobitev te pravice, a pri nekaterih poklicih nesorazmerno glede na podaljšano obdobje in brez upoštevanja realnih možnosti za izpolnjevanje takšnih pogojev. Ne le, da ministrstvo kakovost samozaposlenega ocenjuje tudi glede na strokovne kritike in nagrade, ki jih je ta pridobil za svoje delo – medijski prostor za kulturo pa se krči, kritik je vse manj, nagrade na nekaterih področjih oziroma za nekatere poklice sploh ne obstajajo –, ne zagotavlja niti osnovnih pogojev za delo, ki bi lahko dosegalo zahtevana merila.

Kako doseči ustrezno število objav v strokovnih specializiranih publikacijah, ko je teh zelo malo, na nekaterih področjih pa jih ni? Kako posneti dva celovečerna filma ali štiri kratke filme, ki naj bi bili po možnosti strokovno potrjeni tudi z nagradami – kar je zahteva za režiserje avdiovizualnih del, ko pa uspešni slovenski režiserji, katerih filmi so prepoznani tudi na tujih mednarodnih festivalih, povprečno posnemajo en celovečerni film na sedem let? V zgodovini slovenskega filma tudi uspešni režiserji v ugodnejših časih od današnjih niso ustvarjali kakovostnih filmov s takšnim tempom, kot jih zahteva nova uredba, je opozorila samozaposlena režiserska in scenaristka iz Društva slovenskih režiserjev Urša Menart. Enak kvantitativni kriterij je postavljen ustvarjalcem animiranega filma. Kako se ta sklada z realnostjo, ko pa povprečna produkcija kratkega animiranega filma traja tri leta, v Sloveniji pa je do zdaj nastal en sam celovečerni animirani film?

Omogočanje dela mladim ustvarjalcem
Postavljenih pogojev in kriterijev očitno na številnih področjih ne bodo mogli dosegati niti najproduktivnejši avtorji. Prav tako predlagane spremembe nič dobrega ne napovedujejo za mlade, torej za prihodnost umetniškega delovanja. Kot je povedal Kardum, je bila namera krovnega zakona vseskozi usmerjena v posebno pazljivost pri mladi generaciji, z mehčanjem kriterijev za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi. Tako se mladim omogoči, da s plačanimi socialnimi prispevki (ki so že tako minimalni) nekaj časa preživijo na kulturni sceni in se opolnomočijo pri profesionalnem delu na svojem področju. Že zdaj se dogaja, da mladi ustvarjalci menjajo poklic ali državo, in to bo predlagana Uredba radikalno pospešila, je dodala Urša Menart.

Nerazumevanje novih poklicev in brisanje že obstoječih
Nerazumljivo je tudi ukinjanje nekaterih poklicev in po drugi strani neodzivnost na potrebe novih poklicev, ki z razvojem tehnologije, umetniškimi in družbenimi spremembami postajajo nepogrešljivi v umetniški in kulturni praksi, poklicev, ki že obstajajo, a jih ministrstvo ne priznava. Podobno kot pri poklicih predlog sprememb na terenu ne vključuje niti v kriterijih, tako na primer pri poklicu kritik/recenzent še vedno upošteva samo objave v referenčnih časopisih in revijah ali njihovih digitalnih izdajah, ne navaja pa objav v danes prevladujočih elektronskih medijih, na radiu in televiziji.

Prav tako bode v oči ukinjanje nekaterih poklicev, med njimi interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti, leksikografa, radijskega in televizijskega napovedovalca ter moderatorja/voditelja. Posebej nenavadno je, da je ministrstvo s seznama poklicev samozaposlenih v kulturi te črtalo z obrazložitvijo, da "nobena komisija ne prepoznava tega poklica na svojem področju", sploh ob dejstvu, da se je pred kratkim za presojanje statusa samozaposlenega oblikovala nova komisija, ki jo sestavljajo člani z vseh umetniških področij, ali da na primer "interdisciplinarni ustvarjalec" že po svojem nazivu presega zgolj eno področje in ne nazadnje, da so kriteriji za obstoj poklicev s področja kulture morda pogojeni z druge strani, namreč s potrebo po skrbi in razvoju posameznih področij.

V tem smislu so izpostavili tudi ukinjanje poklica radijskega in televizijskega napovedovalca, kar je v neskladju z njegovo vlogo pri skrbi za pravilno rabo slovenskega jezika v javnem diskurzu – pomembnost te dejavnosti pa pogosto poudarja tudi samo ministrstvo. Skupaj z brisanjem poklica moderatorja/voditelja se tako ukinja širok segment radijskega in televizijskega dela znotraj kulturne dejavnosti in otežuje delo napovedovalca, za katerega obstaja tudi nacionalna poklicna kvalifikacija ter drugostopenjski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ki izobražuje za vse oblike govora v javnem prostoru.

Neutemeljena togost pri spreminjanju seznama poklicev se zdi kot nadaljevanje ignorance. Zakon namreč določa, da je seznam poklicev vse od prve Uredbe iz leta 2003, ki je sledila celoviti spremembi kulturne zakonodaje, treba osveževati vsaka štiri leta, česar pa ministrstvo ni počelo, zato je razumljivo, da je zdajšnji seznam neustrezen trenutnemu produkcijskemu in ustvarjalnemu stanju v praksi.

Z nemogočimi pogoji dela samozaposlenih se slabi celotno področje
Zaostritev kriterijev (z 71 na 81 točk in pogoj, da je treba doseči najmanj 50 odstotkov točk za vsak posamezni kriterij kakovosti), neskladje z umetniško in produkcijsko prakso ter realnim stanjem možnosti za izpolnjevanje kriterijev, nezadostni materialni pogoji za ustvarjanje, oteževanje pridobitve statusa za mlade, neargumentirano ukinjanje poklicev in neupoštevanje razvoja področij in novih poklicev, vse to kaže, da gre za prehitro sprejemanje sprememb, ki bodo – kljub izrečenim nameram o izboljšanju položaja samozaposlenih – prinesle ravno nasprotne in daljnosežne učinke.

Takšno stanje pri ustvarjalcih upravičeno vzbuja pomisleke, ali gre za hiter avtomatizem z birokratskim reševanjem zapletov ali celo za namerno željo po zmanjšanju števila samozaposlenih v kulturi in s tem ukinjanje vitalnega dela umetnosti in kulture. Zadnje bo v vsakem primeru posledica. Pri sodelovanju med javnimi zavodi in zunanjimi ustvarjalci je status samozaposlenega v kulturi optimalno razmerje, potiskanje samozaposlenih v kulturi v status s. p., pri čemer velik del ustvarjalcev ob nizkih honorarjih ne bi zmogel plačevati potrebnih prispevkov (približno tretjina samozaposlenih v kulturi po raziskavah dejansko živi pod pragom revščine), v delo brez statusne podlage, podvrženo višjim stroškom za obe strani, ali celo na polje brezposelnosti z omejenimi možnostmi za delo na splošno pa prinaša le hitro slabljenje, krčenje in ukinjanje velikega dela tega področja.

Celostna in strokovna sistemska ureditev
Sprememb se je zato nujno lotevati celostno, z vključitvijo vseh ključnih stebrov delovanja na področju kulture – javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih – ter širše. Ne gre le za socialno težavo samozaposlenih v kulturi, temveč celotni trg dela, ki zahteva sistemsko ureditev, vključno z modelom zaposlovanja v javnem sektorju. Kardum je izpostavil še nujno ureditev razvida samostojnih novinarjev oziroma po njegovem predlogu – medijskih poklicev, torej vseh, ki so povezani z medijsko proizvodnjo in distribucijo – saj so ti brez pravice do plačevanja prispevkov v diskriminatornem položaju, ureditev njihovega položaja pa predvideva tudi trenutno veljaven Nacionalni program za kulturo. Prav tako je opozoril na nevarno kvantifikacijo kriterijev, ki kot absolutna moda nadomešča strokovno presojo pri vseh javnih razpisih, pozivih in razvidih, čeprav je prav to birokratsko štetje že v osnovi neskladno z umetniškim delom, vodi pa predvsem v hiperprodukcijo in drobljenje, ki bremenita celotno umetniško področje.

Nika Arhar
Prijavi napako
Komentarji
KovacevaKobila
# 29.11.2016 ob 15:55
Gre za mogočen in neučinkovit ter za ljudstvo nekoristen državni aparat v senci, ki nepregledno in na veliko troši denar davkoplačevalcev.

Bojim se, da ste kulturo pomešali s finančnim sektorjem.

Kultura nacionalnemu gospodarstvu prispeva cca. štirikrat toliko novo ustvarjene vrednosti, kot država investira v področje. Letno ustvari cca. 2,2% skupne bruto dodane vrednosti države, kar je približno toliko kot gostinstvo. Leta 2013 je sektor kulture ustvaril 685 milijonov bruto dodane vrednosti. Razpisi so javni, subvencije se podeljuje na podlagi evaluacij strokovnih komisij, podeljena sredstva pa so javno dostopne informacije.
accko
# 29.11.2016 ob 15:40
režiser k si želi socialne prispevke :D pa nima kaj pokazat v 20 letih dela :D
sch
# 29.11.2016 ob 13:52
V razvidu poklicev med drugim manjka tudi poklic za ljudi, ki delajo na filmskih festivalih oziroma filmske festivale. To so poklici, ki so v tujini redna zaposlitev, pri nas pa ...
ABADON
# 30.11.2016 ob 08:43
Ce bi slovenci malo vec konzumirali kulturo bi bili malo bolj kulturni in ne bi takih buck prodajali.
Bogi narod, ki ne da nic na svojo kulturo in izrabi vsako priloznost, da tepta umetnike in njihovo ustvarjanje.
In vsakic znova so glasni pod novicami o krcenju pravic kulturnikov. Je lazje. Kot pa se dvignit s kavca, ko ti gospodarstvo in politika izpred oci krade miljarde.
Naj zivi bodecz zica!
Bog zivi jo bodeco zico,
Prelepo, zlahtno britvico!
tuintam
# 30.11.2016 ob 01:11
Mi kakšnih javnih interesov imeti ne moremo, ker je naš javni kapital z našo ustavo kompoletno državni (upraviteljev to pomeni, ker Država je pravna oseba, ki upravlja, to ni celotna država oz. nakj ne bi bla; ta bi morala obstajati v ustavi ločeno, a ne kot upraviteljica). Je monopoliziran s strani upraviteljev, da bi si ga upravitelji lažje lastili - ali z drugo besedo: država kot celota (davkoplačevalci kot celota, družba...) je z ustavo kot celota neopredeljena, opredeljen je pa upravitelj, ki predstavlja tudi tisto celoto, kateri naj bi bil pa zavezan in ki naj bi jo celo on pomagal opredeliti (celota je z ustavo zanikana v odnosu na upravitelja; ZRN celoto opredeljeno ima, takole: "Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev" - ne bi mogel biti zasebni, enako ščiten, kot ostali zasebni kapital, če ne bi bil od nekoga, opredeljenega kot neke celote, kateri bi bil upravitelj zavezan, mislim tudi Država državi kot celoiti, davkoplačevalcem kot celoti, davkoplačevalec davkoplačevalcem kot celoti ... ko ta celota opredeli javne interese, kapitalsko pač, lastniško-pravno; mi tega nimamo in v ustavi bi bilo treba zadevo popraviti, prav tam).
tuintam
# 30.11.2016 ob 01:01
Tule se kakšnih pet tipov brez las (ker jih klasje bolijo) samoupravljaško izživlja nad nekim društvom brez vsake moči, pri čemer mislijo, da so ' antikom* '. Jasno, da imajo pri nas moč samo političko-interesne zajednice in bolj oblastni. Ministrstva pa tudi baje da ne morejo drugega, kakor podpreti bazo )jim ni treba biti kaj dosti boljši) ...
vnk
# 29.11.2016 ob 20:33
KovacevaKobila, veliko informacij v tej državi je javnih, kar pa še ne pomeni, da je vse tudi pregledno. Hkrati pa tvoje številke novo ustvarjene vrednosti še ne povedo, ali je ves denar dobro investiran v prave ljudi. Konec koncev, v zdravstvu so tudi strokovne komisije, pa prihajajo na dan afere o korupciji. Večina ljudi pač nima časa in volje v prostem času zganjati še revizije, pa bi se verjetno marsikaj našlo.
nuLanuLa
# 29.11.2016 ob 14:45
Obožujem kulturo, sam financira se tolk trash umetnosti, ki je namenjena le pumpanju ega avtorja, da je groza. Poleg tega marsikatera umetniška duša nima nič za povedat oz. za pokazat. Skratka - tista prava, dobra, entuziastična umetnost in umetniki bodo preživeli. Tisti pa, ki se šlepajo za "izi mani" od razpisov in nas zasipajo z umetbiškimi smetmi, pa se bunijo.
anny22
# 29.11.2016 ob 15:36
Kulturo se lahko greš, ko imaš streho nad glavo, obleko na sebi in poln želodec.
Na nivoju države to pomeni močno gospodarstvo, ki plačuje davke.
accko
# 29.11.2016 ob 14:49
2 krajša filma v 5 letih in oni so bogi , pa naj gredo v proizvodnjo pa delajo vsak dan normo .... isto kot rtv sam veze in dobiš odajo ...
los-t
# 29.11.2016 ob 14:22
Interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti......daa?

Samozaposleni na področju kulture?
So to tisti ljudje, ki popoldne prekofetkajo in prečikajo v dnevnih sobah in ateljejih ob ustvarjanju umetnosti ki je noben ne kupi dokler ne umrejo, večere in noči prežurirajo in dopoldneve prespijo? Za druge vem da so ali brezposelni ali pa polno zaposleni.
Branko3
# 29.11.2016 ob 14:02
Gre za mogočen in neučinkovit ter za ljudstvo nekoristen državni aparat v senci, ki nepregledno in na veliko troši denar davkoplačevalcev.
pkorosec
# 29.11.2016 ob 13:06
no no, glede teh kulturnikov imam svojo mnenje in izkusnje. Ta drustva se obnasajo zelo samozascitnisko in delujejo kot zveza 3 druzin v javnem podjetju, kjer so zaposleni vsi sorodniki, od zunaj pa noter ne more prit noben. ne glede na talent in reference. Tak da mnogi slovenski umetniki imajo pun K te brozge.
pkorosec
# 29.11.2016 ob 13:07
gre le za druzbo hochstaplerjev, ki je specializirana za 2 strani. Cuzanje drzavnega denarja in pranje mozganov.
Kazalo