Goriški muzej je bil ustanovljen 5. septembra leta 1952. Sprva je bil njegov sedež v solkanski osnovni šoli, dve leti pozneje pa so ga prenesli na Grad Kromberk. V prvem obdobju je bil Goriškemu muzeju priključen tudi Tolminski muzej s svojimi zbirkami, zatem pa se je dejavnost Goriškega muzeja razširila tudi na zgornjo Vipavsko dolino, Brda in Kras. Foto: David Verlič/Goriški muzej
Goriški muzej je bil ustanovljen 5. septembra leta 1952. Sprva je bil njegov sedež v solkanski osnovni šoli, dve leti pozneje pa so ga prenesli na Grad Kromberk. V prvem obdobju je bil Goriškemu muzeju priključen tudi Tolminski muzej s svojimi zbirkami, zatem pa se je dejavnost Goriškega muzeja razširila tudi na zgornjo Vipavsko dolino, Brda in Kras. Foto: David Verlič/Goriški muzej
Goriški muzej
Dejavnost Goriškega muzeja je strokovno razdeljena na arheološki, etnološki, umetnostnozgodovinski, zgodovinski, kulturnozgodovinski oddelek, prav tako službo za avdiovizualno dokumentacijo, knjižnico, konservatorsko-restavratorske delavnice in osrednji depo v Ajdovščini. Foto: Goriški muzej

Zato so izvedli nov razpis, med vsemi kandidati pa je komisija kot najboljšega kandidata izbrala Peruničiča.

Na razpis za delovno mesto direktorja Goriškega muzeja je prišlo deset prijav, vendar ena ni prišla v času razpisanega roka, zato jih je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja novogoriškega mestnega sveta v nadaljnjem postopku obravnavala devet. Na razgovor je komisija povabila šest kandidatov, saj je s tremi že opravila razgovor na prejšnjem razpisu pred imenovanjem Vranješa, in se jim je po besedah predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Aleša Markočiča zdelo nepotrebno, da bi jih še enkrat obremenjevali.

Komisija se je med prijavljenimi kandidati na zadnji razpis odločila, da bo svetnikom za novega direktorja predlagala Vladimirja Peruničiča. Več svetnikov se s tem ni strinjalo, opozicijski svetniki pa so po razpravi odločanje o novem direktorju celo obstruirali. Osem svetnikov iz strank NSi, SDS, ZZP in Goriška.si je napovedano zapustilo sejo, preostalih 15 pa je zatem soglasno potrdilo Peruničiča za direktorja Goriškega muzeja.

"Namesto uvažanja tujih kandidatov bi morali dobiti priložnost mladi"
Svetniki so bili kritični predvsem do tega, da mladi in perspektivni kandidati niso dobili priložnosti. Svetnik Anton Harej (NSi) je poudaril, da mladi in izobraženi domačini odhajajo iskat delo v tujino, medtem ko se jim neprestano "vsiljuje uvožen kandidat". Menil je, da je to zrelo za prijavo protikorupcijski komisiji in napovedal, da bo ob izvolitvi Peruničiča to sam naredil v tem tednu.

Nekatere druge svetnike je motilo, da bo imel med vodenjem Goriškega muzeja Peruničič zamrznjeno delovno mesto na novogoriški občini.

Brez direktorja so v Goriškem muzeju ostali najprej leta 2013, ko je umrl tedanji direktor Andrej Malnič, dve leti pozneje pa tudi njegov naslednik Matjaž Brecelj. Tedaj so kot vršilca dolžnosti direktorja do izvedbe razpisa in imenovanja novega imenovali Vladimirja Peruničiča, ki so ga zaposleni in strokovni svet zavoda ob lanskem razpisu tudi podprli. Vendar pa je bil za direktorja izvoljen Matej Vranješ, ki je po treh mesecih vodenja odstopil, zato so razpis ponovili.