Na videz vegasta stavba arhitekta Hundertwasserja je zrasla v spomin na vojaško zgodovino mesta Magdeburg. Foto: EPA
Na videz vegasta stavba arhitekta Hundertwasserja je zrasla v spomin na vojaško zgodovino mesta Magdeburg. Foto: EPA
Notranjost stavbe Zelena trdnjava
Hundertwasser tudi načrtovanja notranjosti svojih stavb ni želel prepustiti drugim oblikovalcem in arhitektom. Foto: EPA
Zelena trdnjava arhitekta Friedensreicha Hundertwasserja
Prve sledi zelenega parka na strehi nove magdeburške trdnjave. Foto: EPA

Stavba je rasla dve leti, gradnja pa je stala 27 milijonov evrov. Čeprav je stavba ljubke rožnate barve, pa najdemo v njenem imenu pridevnik zelena, saj je ime dobila po rastlinah, ki so jih zasadili na njeni strehi. Drugi del imena - trdnjava - pa obuja zgodovino mesta Magdeburg, ki je bil v srednjem veku močno utrjeno mesto; prava mestna trdnjava torej.



Kaprice ali upravičene zahteve?
Gradnja pa ni minila brez zapletov. Le nekaj tednov pred uradnim krstom stavbe se je nad izvedbo Hundertwasserjevega načrta pritožil zakoniti upravitelj arhitektove dediščine. Zahteval je postavitev javnih sanitarij, spremembo barvnega odtenka fasade ter zasaditev rastlin trajnic na strehi stavbe, katere oblika še najbolj spominja na nekoliko vegasti sodobni gradič.

Investitorji so izpolnili vse zahteve, saj so se želeli izogniti možnim pravnim zapletom. Kljub temu pa upravnik Hundertwasserjeve zapuščine še vedno ni zadovoljen. Ob odprtju stavbe je namreč povedal, da bo potrebno v prihodnjih tednih na stavbi in v njeni notranjosti popraviti še veliko podrobnosti, da bo stavba zares taka, kot bi si jo želel videti Friedensreich Hundertwasser.

Otok v morju racionalnosti
Svečano odprtje stavbe se je zgodilo v okviru velike slavnosti z naslovom Živeti in stanovati v Magdeburgu, s katero so se v mestu spomnili 1.200-letnice obstoja mesta. Arhitekt Hundertwasser je načrt zasnoval posebej za Magdeburg, saj je mestu želel podariti "oazo človečnosti in narave v morju racionalnih hiš".

Arabska glasba v betonu
Leta 1928 rojeni Friedensreich Hundertwasser se je sprva uveljavil kot slikar, šele kasneje je odkril arhitekturo, v kateri je tudi dosegel največje dosežke svoje kariere. Prepoznavnost med arhitekti si je pridobil s svojevrstnimi barvitimi pročelji, ki spominjajo na barvno kompozicijo slik Gustava Klimta. Če verjamemo besedam arhitekta samega, pa je navdih za svoje gradnje največkrat poiskal v arabski glasbi in harmoniji narave.