Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 10 glasov
Ocenite to novico!
The Strokes so se konec devetdesetih, ko so se velike rock zasedbe pretežno ukvarjale same s sabo, indie retro rock scena, ki je širom sveta postajala vse močnejša in pomembnejša pa je za preboj potrebovala primernega kandidata, znašli v pravem trenutku na pravem mestu.
Ob pomoči kritiških slavospevov in izdatnih žurnalističnih pospeškov so se talentirani in hkrati za uspeh kar nekako programirani otroci bogatih staršev dobesedno preko noči povzpeli na sam vrh popularnosti.
Pet let po ne ravno impresivnem First Impressions of Earth se njujorčani s težko pričakovanim četrtim albumom poskušajo vrniti na pota stare slave. Stare seveda zgolj pogojno, saj je od presenečenja, ki so ga pripravili s prvencem Is this It minilo komajda desetletje. Za njih sicer burno in turbulentno kajti breme uspeha je bilo za golobrade mladeniče pretežko. To je bilo moč opaziti že po drugem albumu Room On Fire, njegovemu nasledniku pa je sledil razpad sistema. Fantje so se podali v samostojne glasbene vode zaradi česar so mnogi podvomili v nadaljnji obstoj skupine.
Tudi aktualna izdaja še ne pomeni, da je konec nesoglasij med člani benda, so pa očitno vendarle našli skupni jezik, kar posredno tudi sami priznavajo z verzom ''Everybody's been singing the same song for ten years'' v najavnem singlu Under Cover of Darkness. Ja skupni imenovalec očitno tiči v spominih na najboljša, najkreativnejša leta na začetku kariere, zato ne čudi, da se z Angles poskušajo približati Is this It.
Klub posodobljenemu, mehkejšemu zvoku The Strokes še vedno zvenijo izrazito retro toda za spoznanje manj garažno, bolj pop, elektro pop. Njihova največja odlika in zaščitni znak ostajajo spevni refreni in izvrstni dialogi kitare in vokala. Le ti dosežejo vrhunec v že omenjeni Under Cover of Darkness ter skladbicah Gratisfaction in predvsem v Taken for a Fool kjer je moč opaziti tudi spogledovanje z zapuščino rojakov Velvet Underground. Klaviature v izvrstni zaključni Life Is Simple In The Moonlight niso takšno presenečenje kot uvodna karibsko – novovalovsko – disko skladbica Machu Picchu, ki so ji namenili vlogo radijske uspešnice.
V celoti gledano je Angles zelo dober album, ki v dobre pol ure ponudi nekaj prepričljivih skladbic, malo novosti, obilo recikliranja in dokajšnjo verjetnost, da lahko kmalu pričakujemo nadaljevanje.
Ocena: -4; piše Dušan Jesih
