V neposredni bližini najgosteje poseljenega dela mesta, pri Borovi vasi, je zrasel urbani ekovrt, prebivalci iz bližnjih blokov pa so se lahko udeležili predavanj, izobraževanj in delavnic ter se pridružili organizirani skupini vrtičkarjev. V enem letu se je tako izoblikoval skupnostni urbani vrt, načine delovanja pa so skupaj sprejeli vsi vključeni vrtičkarji. Foto: EPK
V neposredni bližini najgosteje poseljenega dela mesta, pri Borovi vasi, je zrasel urbani ekovrt, prebivalci iz bližnjih blokov pa so se lahko udeležili predavanj, izobraževanj in delavnic ter se pridružili organizirani skupini vrtičkarjev. V enem letu se je tako izoblikoval skupnostni urbani vrt, načine delovanja pa so skupaj sprejeli vsi vključeni vrtičkarji. Foto: EPK
urbani ekovrt
Na skupnostnem urbanem vrtu poleg češenj cveti druženje različnih generacij in kultur, so zapisali v zavodu Maribor 2012. Vrt je postal prostor srečevanja in druženja - prek delovnih akcij, srečanj in praznovanj. Otroci pa nova prijateljstva spletajo na igralih, ki so jih postavili njihovi starši in stari starši. Foto: BoBo


Gre za prvi tovrstni projekt pri nas, ki ni le površina za pridelavo sadja in zelenjave, temveč je pomemben tudi za ponovno vzpostavljanje stikov med sicer odtujenimi stanovalci blokovskih naselij.
Na prej zaraslem travniku med Borovo vasjo in Radvanjem je nastalo več kot 80 lično urejenih vrtičkov s tipsko izdelanimi lopami, nasadi drevja in igrali. Pridelava je izključno ekološka, nekaj gredic je prirejenih tudi za invalide.
Solidarnost med vrtičkarji
Kot pojasnjuje vodja projekta Matej Zonta, gre za vzorčen primer ekološke in urbane pridelave hrane, kjer se vzporedno znova tke načeto družbeno tkivo. "Na vrtu potekajo skupne delovne akcije, ljudje se družijo, vzpostavljajo se nova prijateljstva, manjša se razkorak med generacijami. S solidarnostjo in vzajemno pomočjo med vrtičkarji se oblikuje skupnost," je povedal v izjavi za javnost.
V primerjavi z drugimi mestnimi vrtičkarji je namreč pri skupnostnem vrtu v Mariboru obvezno skupno urejanje skupnih površin, zato so ustanovili društvo Urbani ekovrt, v katerem so se združili zainteresirani vrtičkarji.
Dolgoročna skrb za okolje in krepitev skupnosti
Vzorčen primer ekološkega urbanega vrtnarstva so postavili v okviru programskega sklopa EPK-ja Urbane brazde, ki se ukvarja z okoljskimi in sociološkimi vprašanji. Za vrtičkarje so pripravili izobraževanja, ki so potekala od lanskega poletja, in jim pomagali pri osnovni ureditvi vrta, s katero so ti začeli letos spomladi.


Na današnji slovesnosti ob 11. uri bodo vajeti predali društvu Urbani ekovrt, ki bo zdaj samostojno skrbelo za območje. V zavodu Maribor 2012 upajo, da bo tako vrt živel tudi v prihodnjih letih.
Zbrane bo poleg Mateja Zonte nagovorila direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, ki projekt vidi kot enega najbolj trajnostno naravnanih projektov Evropske prestolnice kulture (EPK). "Gre za dolgoročne učinke, ki jih ta projekt prinaša v mesto in regijo. Na tak način dvigujemo kulturno zavest in odnos do okolja," je prepričana.
Slovesnost je bila sprva napovedana za 9. junij, a so jo zaradi vremenskih razmer preložili za dva tedna. Čeprav so si prizadevali, da bi se odprtja te edinstvene oblike kmetovanja udeležil tudi kak predstavnik države, jim teh gostov ni uspelo privabiti.