Okolje

Poudarki

  • Prvi primer skupnostnega urbanega vrtnarstva v Sloveniji
  • Vrtnarili bodo po ekoloških standardih
  • 85 vrtičkov, skupna lopa, igrala, potke ...
  • Vrtičkarji se udeležujejo izobraževanj
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 53 glasov Ocenite to novico!
Urejanje urbanih vrtov Maribor
Oktobra 2010 je Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor 2012, povabil Marto Gregorčič k snovanju programa Evropske prestolnice kulture. Že novembra so imeli začrtane okvire programa Urbanih brazd, oblikovano raziskovalno ekipo, ki je imela bogate izkušnje tujih praks na ekoloških in socialnih področjih alternativne produkcije. Pri pripravi programa so upoštevali globalne in lokalne okoliščine, zgodovinske in kulturne prednosti in priložnosti mesta Maribor ter splošne potrebe ljudi in življenja v času kapitalizma. Foto: Urbane brazde, Vanja Bučan
       Projekt je sestavni del programskega sklopa Urbane brazde in se financira s sredstev Evropske prestolnice kulture oziroma javnega zavoda Maribor 2012. Realizacije projekta pa ne bi bila mogoča brez številnih ur brezplačnega dela bodočih vrtičkarjev.       
 Matej Zonta
Urejanje urbanih vrtov Maribor
Najpomembnejšo vlogo je odigral odziv ljudi, ki so projekt takoj podprli. "Urbane brazde soustvarjamo skupnosti, ki so se začele samoiniciativno in vzajemno povezovati in sodelovati," pojasnjuje Zonta. Foto: Urbane brazde, Vanja Bučan
Otroci urejajo okolico šole
V navezavi s projektom Trajnostna lokalna preskrba, kjer zadruga Dobrina že četrti mesec delno preskrbuje določene javne zavode na Teznem z živo, sezonsko hrano, poteka tudi urejanje vrtov in okolice teh zavodov. Postavljajo primer, kako lahko učilnica postane vrt in vrt predavalnica. Foto: Urbane brazde, Vanja Bučan
       Seveda to, da bi brez večjih ovir končali projekt, katerega odprtje je 9. junija. Na ravni oblasti, da bi bil posluh za te prakse in da bi jih, kjer je to potrebno, tudi podprli, vsaj tako kot to počnejo v nekaterih državah Evropske unije, denimo v Angliji, kjer s triletnim financiranjem podprejo šolo, ki si želi urediti kuhinjski vrt ali z obveznim zagotavljanjem površin za vrtičkarje, ko se zbere zainteresirana skupina teh. Na ravni skupnosti pa, da bi ljudje v naših praksah prepoznali enega izmed mogočih načinov organiziranja, ga sprejeli, popravili, dopolnili in, kar je najpomembnejše, spravili v vsakdanjo prakso brez večjega odlašanja.       
 Matej Zonta o tem, kaj si vodje projekta najbolj želijo
Urbani vrtovi Maribor
Vrtičkarji so se zavezali, da ne bodo uporabljali sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, temveč le tista sredstva, ki so v skladu s pravili ekološkega kmetovanja. Vrtiček bodo redno vzdrževali, da se pleveli in škodljivci ne širijo. Foto: Arhitekturni studio Sani Okretič
Urbani vrtovi Maribor
Vrtičkar ima možnost zakupa vrtička v velikosti 50 ali 100 kvadratnih metrov. O velikosti vrtičkov odloča vrtni odbor na predlog vrtičkarja ter na podlagi njegovih zmožnosti in razpoložljivih vrtičkov. Za vrtičkarje s posebnimi potrebami obstaja možnost zakupa dvignjenih gredic. Foto: Arhitekturni studio Sani Okretič
Urbani vrtovi Maribor
Po zgledu bogatih evropskih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva so neposredno ob veliki koncentraciji blokovskih naselij vzpostavili alternativne skupnostne vrtove. Foto: Arhitekturni studio Sani Okretič

Dodaj v

Urbani vrtovi v Mariboru - košček zemlje za prebivalce mesta

Pogovor s koordinatorjem EPK-jevega programskega sklopa Urbane brazde
11. marec 2012 ob 09:00
Maribor - MMC RTV SLO

Pomen zdrave hrane in samooskrbe, ki je bila včasih ljudem samoumevna, se vse bolj krepi. Da bi tudi prebivalcem mest omogočili gojenje lastnih pridelkov, v Mariboru poteka projekt urbanih vrtov.

Slovenija je po možnosti samooskrbe s hrano med zadnjimi v Evropi. Ker se vedno bolj zavedamo, da je za uživanje kakovostnih živil pomembno, da je pot od njive do krožnika čim krajša, se z različnimi projekti in spodbudami stvari z majhnimi koraki spreminjajo. Eden izmed pomembnih in zelo zanimivih projektov poteka v Mariboru v sklopu Evropske prestolnice kulture. Začrtala ga je sociologinja Marta Gregorčič in raziskovalka ekipe, ki je upoštevala predvsem potrebe občanov Maribora v času kapitalizma. Gre za urbane vrtove – obdelovalno zemljo na obrobju blokovskih naselij, kjer imajo tamkajšnji prebivalci možnost dobiti svojo gredico za lasten vrtiček.

"Urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekološke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivalstvu, saj poleg prostora za druženje, menjave, interakcije, samooskrbo in učenje nudijo tudi socialni in kulturni korektiv, hkrati pa ponovno povežejo življenje z neposrednim izkustvom zadovoljevanja človekovih potreb," je zapisano v predstavitvi na njihovi spletni strani. Projekt poteka že leto dni in v tem času so dobili hektar neobdelane zemlje pri Borovi vasi v Mestni četrti Radvanje, ki je v lastni občine.

85 vrtičkov, skupna lopa, igrala, potke ...
Tam so zasnovali poseben model skupnostnih vrtov, ki najemnikom nudi gredice ter skupne površine, na katerih bodo zgrajena skupna lopa, pokrit prostor s klopmi, igrišče za otroke, travnat del, potke, skupni nasadi drevja in grmičevja. Uporabljeni bodo le naravni materiali, skrb za skupne površine pa bo stvar vseh vrtičkarjev. Zanimanje in navdušenje med občani sta bili izjemni in 85 vrtičkov v izmeri 50 oziroma 100 kvadratnih metrov je premalo za vse, ki si jih želijo. Trenutno na lokaciji potekajo še zadnja dela za ureditev območja, tako da bodo lahko vrtičkarji začeli obdelovanje letos aprila. Čez zimo so organizirali izobraževanja in delavnice o različnih vidikih ekološkega vrtnarjenja, ki so bili obvezni za najemnike.

Drugi del projekta urbanega vrtnarstva pa predstavlja ureditev vrtičkov in nasada sadnega drevja v mariborskih osnovnih šolah in domovih za starostnike. Z vračanjem možnosti za gojenje lastnih začimb in sadja v šole, kar je nekoč že bila praksa, želijo obogatiti pedagoški proces ter znova vzpostaviti stik otrok z naravnim okoljem.

O tem, kako poteka projekt in kakšen je odziv ljudi, smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta Matejem Zonto.

Projekt urbanih vrtov poteka leto dni. Od kod ideja in kako je projekt zaživel?
Pri Skupnostnem urbanem vrtu pa smo se morali opreti predvsem na tuje prakse iz Avstrije, Nemčije, Anglije, Irske, ZDA. Take oblike skupnostnega urbanega vrta, kot smo ga predvideli, v Sloveniji še ni. Edini nam znani primerljivi primer z vidika organizacije skupnosti je projekt Onkraj gradbišča v Ljubljani. Sicer pa v Sloveniji prevladuje individualno vrtičkarstvo, kjer vsak vrtičkar postavi svojo lopo in ograjo. Se pa tudi pri teh oblikah vrtnarjenja razvije določena oblika skupnosti, ki je zelo pomembna, od izmenjave semen, sadik do nasvetov, in včasih to prerase v druženje in prijateljstvo. To so tisti pomembni vidiki vrtičkarstva, ki jih je izgon vrtičkarjev v Ljubljani poteptal. Zato radi pravimo, da smo se iz domačih praks in načrtov največ naučili od ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ljubljanski primer je pokazal, kako se vprašanja vrtičkarstva in vrtičkarjev ne smemo nikakor lotiti - ni bil napačen samo izgon vrtičkarjev, ampak tudi način, kako so se z odlokom lotili novih ureditev vrtov. Kot dober primer ureditve, ki je bil pripravljen za Maribor, velja načrt iz osemdesetih let, ki je predvideval ureditev vrtov v Stražunskem gozdu, a ni bil realiziran. Opremljeni s temi primeri in praksami iz tujine smo sestavili predlog ureditve skupnostnega urbanega vrta. Predlagali smo pet lokacij v mestu. Zaradi različnih razlogov - razpršeno lastništvo, načrti gradenj - smo se s podžupanom Mestne občine Maribor Tomažem Kanclerjem dogovorili za najprimernejšo lokacijo pri Borovi vasi v Mestni četrti Radvanje, ki je bila neobdelana, v bližini drugih vrtičkarjev in najbolj gosto poseljenega dela mesta.


Kakšen je odziv ljudi?
Odziv ljudi je izjemen, ne le v Mariboru, tudi v partnerskih mestih, predvsem pa prihajajo želje po podobnih projektih iz Ljubljane, Kranja. Prav tako so številni tuji strokovnjaki že prišli podpret in preverit naš model skupnostnega urbanega vrta. Napovedane imamo že številne oglede skupnostnega urbanega vrta - organizacije diplomiranih agronomov mariborske univerze, profesorjev in študentov z Univerze v Ljubljani, skupine vrtičkarjev in študentov iz Gradca, hkrati se vrstijo tudi obiski tujih novinarjev. Čudovit odziv ljudi in podporo lokalnega prebivalstva pa lahko začutimo vsakič, ko delamo na lokaciji. Okoliški prebivalci se ustavljajo na sprehajalni stezi in zato tudi ni čudno, da že več mesecev povpraševanje po vrtičku presega zmožnosti skupnostnega urbanega vrta. Dober odziv vrtičkarjev se kaže tudi v njihovem rednem obiskovanju sestankov, predavanj in delovnih akcij, ki jih neprekinjeno organiziramo že od poletja 2011, od dvakrat do trikrat na mesec. Trenutno smo zapolnili že vseh 85 vrtičkov in na čakalni listi je okoli 20 ljudi, številka pa narašča iz dneva v dan. Med več kot sto zainteresiranimi so predvsem prebivalci bližnjih blokov iz Borove in Nove vasi.

Kaj največ gojijo najemniki vrtov?
Pripravo na prvo sezono skupnostnega vrta začnemo v aprilu, zato za zdaj lahko omenim le skupnostno zasaditev, ki so jo vrtičkarji z delovnimi akcijami opravili novembra 2011. Gre za skupni nasad starih lokalnih sort sadnega drevja, ki je v večji meri zasajeno zunaj zagrajenega območja vrta in je namenjeno tudi sprehajalcem, ter skupni nasad sadnega grmičevja, ki obkroža celotno območje vrta.

Koliko stane najemnina?
Pri skupnostnem urbanem vrtu težko govorimo o najemnini v klasičnem pomenu. Gre namreč za to, da celotna skupnost vrtičkarjev, ki se je organizirala v društvo, prevzame v najem celotno območje in kolektivno skrbi za življenje vrta. V našem primeru so vrtičkarji za potrebe delovanja ustanovili društvo Urbani eko vrt. Tako društvo dobi od mesta v najem parcelo po simbolni najemnini nekaj centov za kvadratni meter na leto. Se pa zaveže, da bo vzdrževalo celotno območje in da bo skrbelo, da bodo vrtičkarji obdelovali vrtove v skladu s standardi, ki veljajo za ekološko kmetovanje. Tako vsak vrtičkar poleg simbolne uporabnine za svojih 50 ali 100 kvadratnih metrov plačuje tudi sorazmerni delež za uporabo skupnih površin. Plača tudi članarino za društvo in vplača letni delež v sklad za vzdrževanje skupnih objektov, lop, igral, ograje in nasadov. Zaveže se k plačilu dela stroškov odvoza komunalnih odpadkov in letnega nadzora spoštovanja predpisov ekološke pridelave. Hkrati vsak vrtičkar določeno število ur nameni za sestanke in skupne delovne akcije. To je del pravilnika, ki so ga sprejeli sami vrtičkarji. Če vse navedeno seštejemo, lahko z gotovostjo trdimo, da je celotni letni strošek za vrtičkarja bistveno nižji, kot znaša samo letna najemnina za vrtičkarja v Ljubljani (1,1 € za kvadratni meter na leto).

Boste vrtove še širili?
Glede na predvidena sredstva in čas projekta širitev dodatnih primerov skupnostnega vrta ni mogoča. Smo pa še naprej pripravljeni svetovati in izobraževati javne institucije, vrtce, šole, domove za starejše, skupine vrtičkarjev … V Mariboru ustvarjamo majhne, a pomembne primere dobrih praks ter smo pridobljene izkušnje in znanje pripravljeni deliti s tistimi, ki želijo v svojem lokalnem okolju ustvariti podobne vrtove v dobro skupnosti.

Ob tem pa poteka še podoben projekt v šolah.
V sklopu projekta Izobraževalno-rekreacijski vrtovi v javnih institucijah pa smo se osredotočili na Mestno četrt Tezno, kjer smo že v letu 2011 uredili šolski vrt na Osnovni šoli Martina Konšaka in Osnovni šoli Slave Klavore ter vrtove v treh enotah vrtca Tezno. S tem smo vrtove vrnili tja, kjer so nekoč v še večjem obsegu že obstajali. Še pred dvajsetimi ali tridesetimi leti je imela skoraj vsaka šola kuhinjski vrt in sadno drevje, ki je bilo uporabljeno tudi za prehrano otrok. Ko smo urejali dvajsetmetrsko tradicionalno pergolo v eni izmed enot vrtca Tezno, je direktorica vrtca našla staro fotografijo tega vrtca, na kateri je bila podobna pergola. Na območju nekdanjega kuhinjskega vrta Osnovne šole Martina Konšaka smo z učenci uredili dvignjeno gredo z zelišči in zelenjadnicami, metuljni vrt, vodni motiv ter polkrožno pergolo s klopcami za učilnico v naravi. Postavljamo primer, kako lahko učilnica postane vrt in vrt predavalnica.

Je povpraševanje tudi od drugod?
Želja po sodelovanju je prišla tudi od nekaterih drugih šol in domov v Mariboru, a vseh želje zaradi omejenosti programskih sredstev ne moremo realizirati. Vendarle pa se trudimo redno predstavljati vrtove, nekateri angažirani ravnatelji ali drugi delavcih na šolah so našo pobudo že prenesli v svoje šole, na zelenice pred šolo in v nove sadovnjake. S tem ko se vrt vključuje v pedagoški proces, pridobivamo vsi – otroci, učitelji, drugi sodelavci -, predvsem pa se s takim učenjem odpirajo tudi nove percepcije in razumevanja o naravnem in socialnem okolju, ki ga soustvarjamo.

Je kakšen odziv državnih institucij na vaš projekt?
Spodbuden odziv je bil že ob predstavitvi projektov v Bruslju. Uradni odziv smo v Sloveniji prejeli od nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, s katerim smo imeli tudi sestanek. Minister je izrazil podporo projektu. Na ministrstvu so konec 2011 načrtovali delovno skupino za urbano vrtnarstvo, kamor so nas povabili, a je do zdaj ostalo na ravni dogovorov. Glede na kolektivno pogodbo nove vlade in izjave ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča bi bilo smiselno nadaljevati pogovore ter jih voditi tudi v povezavi z drugimi resorji - na primer šolstvom, v primeru šolskih vrtov. Sicer pa smo že lani prejeli številne neformalne pohvale od različnih ljudi na raznih ministrstvih in tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika.

Oglejte si 3D-animacijo Urbanih vrtov, ki so jo pripravili v Arhitekturnem studiu Sani Okretič:

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
dare326
# 11.03.2012 ob 10:21
čeprav mi je Opanković negativec, je naredil nekaj dobrih stvari in sicer pregon vrtičkarjev nasproti Žal, pregon vikendašev ob Savi v Črnučah in predpisane lope za vrtičkarsko orodje v Šiški. Ob zelenjadarski svinjariji, ki nam jo ponuja zelena mafija, bo vsak vrtičkar sam odgovoren za tisto, kar bo jedel. Podpiram mariborsko idejo.
yanker
# 11.03.2012 ob 09:41
Vse lepo in prav, super ideja... potem pa vrtičke dobijo taspodnji, ki si jih kar prilastijo, začne se zidanje barak iz odpadnih materialov, ograjevanje vrtičkov z salonitkami, starimi radiatorji, starimi pločevinkami, kasneje sledi še postavitev greznice in na koncu vlivanje betonskih plošč in gradnja velikega roštilja... JA TAKO JE V OKOLICI LJUBLJANE it vrtičkov nastanejo VIKENDI.
jazosebno
# 11.03.2012 ob 09:34
SUPER!!
Ravno zadnjič na izletu v Stuttgart je bilo na enem delu mesta opaziti vrtičke za katere plačujejo 15€ letno - ne vem pa točno koliko je bilo kvadrature in mislim, da ni tako organizirano kot tole.
Skratka, super ideja!!
ksenak2
# 11.03.2012 ob 10:56
Velike revolucije se začnejo z majhnimi koraki, projekt je zastavljen od spodaj navzgor, začne se že v vrtcih in šolah, odlično! Skrbi za vzgojo starih semen in starih sort. Vsa mesta bi morala vgraditi urbane vrtove v svoj razvoj.

Čestitam!
ateistek
# 11.03.2012 ob 14:40
Vrtičke da, vendar ob pogoju, da imajo vrtičkarji urejene hiške (še najbolje, če so standardizirane) nobene svinjarije in da ne uporabljajo strupov (najbolje narediti seznam, kaj se sme uporabljati). Vse to redno preverjat in vsakemu, ki se tega ne drži odvzeti vrtiček ter ga dati resnejšim.
Polymath
# 11.03.2012 ob 12:46
Prite na podeželje, pa boste veliko boljše živeli ...
skretpapir
# 11.03.2012 ob 18:58
pa ganjo nej raje sadijo :)
4jd
# 11.03.2012 ob 10:48
@yanker in iz vikendov nastanejo Fužine :)
Konec despotizmu
# 11.03.2012 ob 10:40
JohnMichxx, ni čudno, da si tak negativec...raziskava je pokazala, da je v zemlji neka bakterija, ki ima antidepresiven učinek :) Priporočam ti, da se greš kotalit po kakem travnatem pobočju...pa v tem pomladnem vzdušju vseeno pazi, da ne povaljaš kakšnega žafrana ;)
lojal
# 11.03.2012 ob 09:55
Da pa bo ministrstvo za okolje plačalo 300 tisoč kazni zaradi selitve, ste pa hitro umaknili. Vam je nerodno? Važno je, da je pogodbo sklenila bivša vlada JJ, ker če bi jo Pahorjeva bi ga požrli. Bravo, dobro varčujete. Samo tako naprej, pa boste rešili Slovenijo.
Q_
# 12.03.2012 ob 00:57
Zakaj ste takšni negativci?!

Ali res velja, da mora sosedu crknit krava?
Konec despotizmu
# 11.03.2012 ob 10:10
Vov, pa se le vrti! :)

yanker, kaj ne vidiš, da imajo "odličnega" učitelja :)

To so tisti pomembni vidiki vrtičkarstva, ki jih je izgon vrtičkarjev v Ljubljani poteptal. Zato radi pravimo, da smo se iz domačih praks in načrtov največ naučili od ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ljubljanski primer je pokazal, kako se vprašanja vrtičkarstva in vrtičkarjev ne smemo nikakor lotiti - ni bil napačen samo izgon vrtičkarjev, ampak tudi način, kako so se z odlokom lotili novih ureditev vrtov.

Če se res učijo iz retardiranih praks ljubljanske enklave, v Mariboru ne bo problema. Samo še več takšnih praks! Slovenska zemlja pripada Slovencem in naj se jo Slovencem da.

A opazite, kako se spoštovanja vreden človek, svetovljan, Dejan Židan pojavlja pod vsako tako pozitivno novico? Eden redkih, če ne edini politik, ki je preko svojega dela že dokazal in še vnaprej dokazuje, da je človek na mestu. Ministrstvo za kmetijstvo je z njim izgubilo velikega človeka.
MADERA
# 11.03.2012 ob 20:46
Najmanj 15 let zamujamo, a vendar ni nikoli prepozno. Komur so pa ljubši emulgatorji in konzervansi, naj jih svobodno uživa, do prve kolike. Ohranimo vsaj nekaj malega plodne zemlje in zdrave pameti.
Peter Last
# 11.03.2012 ob 17:20
Le zakaj ne zidajo mest na podeželju ? :-)
kazam123
# 11.03.2012 ob 11:12
Papir vse prenese.
Globlje
# 12.03.2012 ob 11:39
Super zadeva!
izo
# 11.03.2012 ob 19:35
Vse lepo in prav, super ideja... potem pa vrtičke dobijo taspodnji, ki si jih kar prilastijo, začne se zidanje barak iz odpadnih materialov, ograjevanje vrtičkov z salonitkami, starimi radiatorji, starimi pločevinkami, kasneje sledi še postavitev greznice in na koncu vlivanje betonskih plošč in gradnja velikega roštilja... JA TAKO JE V OKOLICI LJUBLJANE it vrtičkov nastanejo VIKENDI
pozabil si na bazen. tudi že videno..
assange
# 11.03.2012 ob 14:31
inkakšno zvezo ima to s kulturo???
Zero-Sen
# 11.03.2012 ob 13:50
Bedarija....80% vrtickov je v takem stanju, da je zbiralisce odpadkov videt boljse (vrticki ki so na crno)...ce bi jim kaj ratalo nardit bi blo cudovito.
blaz3k
# 11.03.2012 ob 09:54
prej ko so bili le malo vstan pa so jih občinarji preganjali ko sto vragov. Seveda ob podpori praznoglavcev ki jih imamo za izvoz, samo še čakamo primerno embalažo.
Oranžni
# 12.03.2012 ob 08:54
Meni se to početje zdi nekakšno igračkanje mestnih ljudi. In da bi na tržnici še kupoval hrano od nekoga, ki je dopoldan podjetniški vitez, v prostem času pa samouk wikipedia kmetovalec? Ajajaj. Mislim. da bi nad vsem tem početjem resnično moral nekdo imeti strog nadzor, sploh nad gnojili. In seveda, nad cigumigu barakami.
zogica-nogica
# 12.03.2012 ob 08:47
SUPER! SUPER! SUPER! V celoti podpiram tovrstne projekte, ki so nujni za oživititev vrtnarske kulture v mestih. Otroci in ostali bodo vključeni v nekaj koristnega in kreativnega. To bo pripomoglo k bolj zdravi družbi. Poleg tega je še zabavno. To je treba razširiti na celotno Slovenijo. Na tak način bomo spodbujali in oživili ekološki način pridelave, ki so ga nekoč prakticirali naši dedki in babice. Družba bo bolj zdrava in uravnotežena. Tovrstne primere je potrebno širiti po vsem svetu. Kapitaleste zanima samo profit,. Zato unuičujejo majhne celice. Jankovič je enkraten primer, ki nima posluha za tovrstne projekte. Hvala bogu, da ni postal premier. Upam, in verjamem, da bo sedanja vlada imela več posluha za tovrsne projekte, ki so nujni za oživitev ekologije in obstoj ljudi. Samo naprej. ČESTITAM.
eračka
# 12.03.2012 ob 04:54
Tudi jaz se pridružujem mnenju, da je bil kmatijski minister človek na mestu. Res škoda, da je moral oditi, imel je dobre, kreativne ideje in ta akcija je zelo pozitivna. Iemla pa bo tudi zelo okusne rezultate, for free.
Samo ne vem, kako bo to veletrgovcem dišalo.
jackm8
# 12.03.2012 ob 04:17
Zelenjava napita smoga in izpušnih plinov mi ne diši kaj preveč.
blaz3k
# 11.03.2012 ob 23:33
Nekdo ki sam zase pravi da se v te stvari razume mi je dejal da je to le prekomerno zastrupljanje narave. Neuki ljudje uporabljajo strupene kemikalije .
mk89
# 11.03.2012 ob 22:39
Končno en spodbuden projekt v tej naši zahojeni banana republiki.

Raje vidim, da zraste nov vrt, kot pa nov Lidl...
minnaema
# 11.03.2012 ob 21:19
...samoumevno, če ni dovolj denarja v žepu za hrano je zelo-potrebno pridelati na zemlji-ali je to tuja zemlja ali lastnišjka je vseeno- saj povrtnine ne poznajo meja.
skretpapir
# 11.03.2012 ob 18:54
zato ker ni treba vse pozidat..beton beton
ronzi
# 11.03.2012 ob 16:39
so betončeki le prišli gor,da je domača hrana še vedno najboljša,kto pa tista uvožena v trgovinah....
vidim_vas
# 11.03.2012 ob 10:53
Urbani vrtičkarski vrtovi=leseno železo
marko-klemencic
# 20.03.2012 ob 15:30
Osebno me zelo veseli, da vas veliko spremlja napredek in rast ideje. Eni bolj, drugi manj zadržano. Seveda nikoli ne bo nekaj všeč vsem, morda tudi zaradi nepoznavanja novega koncepta in namena, ki daleč presega samopreskrbo.

Lepo bi bilo, da se gospa doktor sociologinja Marta Gregorčič in njen Matej Zonta ne bi toliko tolkla po prsih s tem, da je vse njuna ideja. Saj niti ne znata utemeljevati izhodišč koncepta! Sploh kar se tiče vzpostavljanja odnosa do prostora in povezovanja lokalne skupnosti.. In, dragi pravnik Matej Zonta, da boš lažje utemeljeval zadevo, od kod sta jo "vidva" izpeljala; koncept izhaja iz združitve Angleškega skupnostnega vrta (comunity garden) in Ljubljanskega organizacijskega modela. Upošteva majhne slovenske družbe, ki se kot izjemno zaprte težko družijo kar vse povprek, zato jih formiraš v manjše skupinice.. Ampak kaj bom jaz o tem, jaz sem le "potegnil par črt" in napisal par stavkov. Zvezdi in težka inovatorja sta vidva.

Ker verjamem, da je seme dobrega zasejano, vama čestitam za uspešno realizacijo. Vsaj to.

Marko Klemenčič,
avtor naloge/vizije "Zeleni sistem mesta Maribor...", http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_klemencic_marko.pdf
kingstone
# 12.03.2012 ob 07:18
a ni skrajno ponižujoče in sramotno, da kljub silnim miljardam vrženim v kmetijstvo, morajo stanovalci v mestih sami pridelovati zelenjavo.
ali samo jst vidim v tem nategancijo tisočletja???? kaj pa naši kmetje počnejo??? ves denar zagonijo za nove traktorje, kar pa pridelajo (če pridalajo) pa je že primeljivo industrijski hrani, torej nezdravi in preveč škropljeni. in proizvedejo samo 30% potrebne hrane....
SRAMOTA!!!!!!!!!!!!!!!!!
Bakerman
# 11.03.2012 ob 22:52
Saj se hecate? stran vržen denar in trud. Pomagat je treba kmetom, oni nam bojo pridelal hrano da bomo lahko od nje živeli, ne pa neki vrtičkarji, a naslednja stvar bo pa da jim bomo subvencije dajal? Sej se hecate!
Whisperer
# 11.03.2012 ob 09:27
Za vse ,ki ne poznate zadeve naj povem,da je zadeva od leta 2010 ko so sadili prva drevesa napredovala le za korak. Pomeni postavili so ograjo,zaorali brazde in nakazi kako bodo potekale poti med parcelami. Vse ostalo je virtualni svet mariborskih iluzionistov. Toliko o EPK .
sivina
# 11.03.2012 ob 22:16
Zato radi pravimo, da smo se iz domačih praks in načrtov največ naučili od ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ljubljanski primer je pokazal, kako se vprašanja vrtičkarstva in vrtičkarjev ne smemo nikakor lotiti - ni bil napačen samo izgon vrtičkarjev, ampak tudi način, kako so se z odlokom lotili novih ureditev vrtov. .
V Ljubljani je bilo obljubljeno glede urejenih vrtičkov marsikaj; dejansko je bila predana uporabnikom simbolična količina in še to le na nekaterih delih Ljubljane, ostali lahko samo gledajo v zrak ali pa si ga morda sami uredijo kilometre daleč ...
Okoli ljubljanskih žal je bilo res sramotno dije vrtičkarstvo, ki je bilo nadomeščeno s Šmartinskom parkom, v katerega pa z nadgradnjami nič več ne vlagajo, pa še Električni bi ga lahko imenovali, saj potekajo nad njim glavni el. dalnovodi; res fini občutek! Nadomestni obljubljeni vrtički pa: la la la...
Stanislav Sivec
# 11.03.2012 ob 20:54
Ha,ha....urbani vrtovi.... Projekt, ko se zapravlja denar davkoplacevalcev za krneki.... Pridite v Ljubljano, pa boste videli, kako te stvari izgledajo v koncni verziji. Barake iz odpadnega materiala, staro zelezo, bicikli, rostiji vseh mooch in nemogocih modelov, potem se tam zaredi se kaksno prase, false, kante, smeti, drva....jh,jh...... Potem po postanejo stalna bivalisca.... Bruh!
fkthesistem
# 11.03.2012 ob 19:21
To je itk spet ena cista nebuloza.....naredite kaj za slovenskega kmeta,...ne pa da delate peskovnik za mescane....

Ce bo kmet imel moznost dela, brez da ga boste...nategoval z vseh koncu in kraju...bomo imel od tega vsi nekaj.
BioTech
# 11.03.2012 ob 23:40
Vrtičkarji so se zavezali, da ne bodo uporabljali sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, temveč le tista sredstva, ki so v skladu s pravili ekološkega kmetovanja. Vrtiček bodo redno vzdrževali, da se pleveli in škodljivci ne širijo.

Hahaha, kar naj, če mislijo, da so takšni pridelki bolj zdravi, pa če mislijo, da bodo bolezni odgnali z vzdrževanjem. Še dobro, da se moji doma spoznajo na zadeve in na vrtu uporabljajo umetna gnojila in škropiva, seveda ko je to potrebno. Tako vsaj uporabljaš raziskane zadeve, ne pa teh vračevskih eko pripravkov, za katere živ bog ne ve, kaj vsebujejo. Naši mediji pa so tudi zelo pokroviteljski, saj sploh ne objavijo novic o velikih prehranskih aferah, ko v ekoloških živilih odkrijejo ogromne koncentracije izjemno strupenih snovi, ki se pri normalni pridelavi ne morejo pojaviti. Da, tudi pri nas so umikali iz prodaje kar nekaj eko hrane, polne kadmija, arzena itd. Sam eko pridelkov ne kupim, pa če mi plačajo.
ja.jaz
# 11.03.2012 ob 21:29
Menim, da se tu o ekološki pridelavi ne more govoriti. Že prva pomembna stvar pri tem je zalivanje saj nikjer ni omenjeno, da so v prostoru zbiralniki deževnice. Tudi okolje je za ekološko pridelavo onesnaženo z marsičem, zemlja je bila pripravljena s kmetijsko mehanizacijo.....
je pa res vzpodbudno v smislu domače pridelave za osebne potrebe. Prijetno s koristnim.

Kako bo v primeru, da toča uniči pridelek? Bo država krila škodo z davkopčačevalskim denarjem?
Meno to pač zelo zanima!
Majster
# 11.03.2012 ob 11:08
"v Mariboru poteka projekt urbanih vrtov."

Bravo, najbolje, da naredijo kot v Celju- torej vrtovi pri Cinkarni, obogateni z njenimi kovinami, pol so pa celo nekateri na tržnici to prodajal kot domače/ eko, bravo!!!
JohnMichxx
# 11.03.2012 ob 11:03
Obogatena zelenjava s težkimi kovinami, njam!!
JohnMichxx
# 11.03.2012 ob 10:25
To je ful grdo. Potem mesto zgleda kot kakšno romunsko ali bulgarsko...
kaj_kaj?
# 11.03.2012 ob 09:15
To nima smisla. Selitev vrtov na obrobje je zgrešeno. Organoponiki so dosti bolj elegantna rešitev in monotona betonska mesta spreminjajo v nekaj človeku prijetnega.
Svet živali
link
"Ni res, da se psov iz pasjih bojev ne da prevzgojiti"
49
19. oktober 2014 ob 10:16 "Ves čas je bila zaprta v kleti, dneve je preživljala v temi. Manjkala ji je ta zgodnja socializacija, ki je za mladiče zelo pomembna," je dejala Alja, ki je posvojila psičko, vzrejeno za pasje boje.
Več novic ...
Kazalo