Mesec dni trajajoča retrospektiva prinaša projekcije 21 filmov nemškega scenarista, dramatika, igralca, producenta in režiserja Fassbinderja, nekateri med njimi so slovenskemu občinstvu manj znani ali pa niso bili še nikoli predvajani. Retrospektiva se je začela s projekcijo filma Vsi drugi se imenujejo Ali.

Njegovo delo v Nemčiji zasenčili škandali
S svojo nekonvencionalno mešanico avantgardnih tehnik in sentimentalnih zgodb, od predmestnih kvazi gangsterskih filmov in črnih komedij do literarnih priredb, socialnorealističnih dram in ženskih melodram, je Fassbinder zaslovel najprej v Londonu, nato v Parizu in New Yorku, v Zahodni Nemčiji pa njegovi filmi večinoma niso naleteli na pozitiven odziv, je v Kinotečniku zapisal Thomas Elsaesser.

Ker je Fassbinder umrl mlad in na višku svoje slave - po mednarodnem uspehu filma Zakon Marie Braun (1978) ter eni najdražjih in hkrati eni najrazvpitejših TV-serij Berlin Alexanderplatz (1980) - se je zapisal med tragične evropske umetniške genije. Elsaesser med glavnimi razlogi, da v Nemčiji Fassbinder dolgo ni bil priznan, navaja to, da so režiserjevo življenje in delo povsem zasenčili škandali, povezani z njegovo odvisnostjo, osebne razprtije in poklicna rivalstva.

Začetek z "gasterbajtersko" romanco
Vsi drugi se imenujejo Ali, otvoritveni film retrospektive, ki jo spremlja tudi izdaja kinotečnega kataloga o Fassbinderju, je postavljen v začetek 70. let, v "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Šestdesetletna vdova in poklicna snažilka Emmi, ki jo igra Brigitte Mira, nekega večera zaide v "gastarbajtarski" lokal in se zaplete v ljubezensko razmerje z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju v resnici ni ime tako, vendar v Nemčiji vse delavce iz njegove dežele imenujejo Ali.

S filmom se je Fassbinder poklonil svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj je ustvaril priredbo njegove klasike Vse, kar dovoli nebo (1955). Kot so zapisali pri Slovenski kinoteki, je Fassbinderjev presežek v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, ampak težko izborjena vrednota in praksa.
Nekaj odlomkov Fassbinderjevih filmov si lahko ogledate v spodnjih videoposnetkih.