Oddaja Prisluhnimo tišini v letošnjem letu praznuje  30-letnico svojega obstoja. Foto: MMC RTV SLO
Oddaja Prisluhnimo tišini v letošnjem letu praznuje 30-letnico svojega obstoja. Foto: MMC RTV SLO
Kamera
Ustvarjalci oddaje so s pomočjo Izobraževalnega centra RTV Slovenija uspeli izobraziti tudi prvega gluhega snemalca Marjana Paveva, ki je svoje znanje prenesel na druge gluhe snemalce, ki danes snemajo za potrebe spletne televizije na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, katere temelje so prav tako postavili ustvarjalci oddaje Prisluhnimo tišini. Foto: MMC RTV SLO

12. oktobra 1980 je nova 30-minutna oddaja pomenila nov korak v informiranju gluhih in naglušnih. Enkrat mesečno je gluhe in naglušne informirala o najpomembnejših dogodkih v društvih in zvezi, dogodkih v družbenem in političnem dogajanju doma in v tujini ter o zanimivostih iz življenja in dela gluhih in naglušnih ljudi.

Glavni razlog za uvajanje oddaj je bila neprilagojenost rednih TV-oddaj za gluhe in naglušne, ki svet okoli sebe doživljajo predvsem vizualno, zato so jim standardne, samo zvočno opremljene TV-oddaje nerazumljive. Da bi jim postale razumljivejše, je tedanja Zveza slušno prizadetih Slovenije oziroma sedanja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije s pomočjo TV Koper/Capodistria začela pripravljati televizijsko oddajo, ki so jo opremili s prevodom v slovenski znakovni jezik in podnapisi.

"Televizija se je odločila, podpre zamisel o taki oddaji zaradi izredno humane vloge, značaja in poslanstva zveze ter zaradi bilingvizma, ki ga je televizija podpirala; poleg tega televizijo vedno izziva iskanje novega, in to je bil izreden izziv, ki ga je bilo moč sprejeti, izpeljati in uspeti ali pa propasti," pojasnjuje tedanji direktor TV Koper/Capodistria Dušan Fortič.

Tedanjemu režiserju oddaje Črtu Škodlarju je oddaja za gluhe in naglušne predstavljala težavo precizne komunikacije oziroma prenosa informacije. Zamisliti si je treba popolno odstranitev zvoka – kako torej nekoga o nečem obvestili, da bo sporočilo razumel? Oddaj se je bilo zato treba lotiti s popolnoma drugačnim pristopom. Ni se smelo več misliti na običajnega gledalca oziroma poslušalca, temveč predvsem na gluhega in naglušnega gledalca. Razmišljati je bilo treba o načinu in možnostih prenosa informacije v obliki popolne komunikacije.
Štiri leta po predvajanju prve oddaje je ta postala jugoslovanska oddaja. Šlo je za 45-minutno mesečno oddajo, sestavljeno iz prispevkov vseh jugoslovanskih TV-centrov. Nosilec programa je bila še vedno slovenska zveza, ki je imela največ izkušenj, realizator pa TV Ljubljana. Leta 1987 so se v Sloveniji odločili za svojo, mesečno, 40-minutno oddajo, od leta 1991 pa imamo dve, 30-minutni oddaji na mesec.
Več kot oddaja za gluhe in naglušne
Prisluhnimo tišini ni namenjena le informiranju gluhih in naglušnih, ampak ima pomembno vlogo tudi pri ozaveščanju ostalih gledalcev o tem, da med nami živijo ljudje, ki imajo drugačne potrebe, svoj jezik – slovenski znakovni jezik in svojo kulturo. Vse do priznanja slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika gluhih leta 2002 je bila ta oddaja prva in vrsto let tudi edina promovirala kretnjo oziroma znakovni jezik kot materni jezik gluhih pri nas.