Če so bili ljubitelji filma v Iranu navdušeni, ko so domačega režiserja videli, kako prejema nagrado iz Madonninih rok, pa je bila manj navdušena iranska vlada. Foto: EPA
Če so bili ljubitelji filma v Iranu navdušeni, ko so domačega režiserja videli, kako prejema nagrado iz Madonninih rok, pa je bila manj navdušena iranska vlada. Foto: EPA
Pina, Wim Wenders

Ko bodo 24. januarja, dober mesec dni pred podelitvijo nagrad, razglasili vse filmske naslove, ki se bodo letos potegovali za najprestižnejše ameriške filmske nagrade, bodo tudi deveterico tujejezičnih zmanjšali na peterico. Do takrat se lahko nominacij veseli Wim Wenders, ki je posnel film o plesalki, koreografinji in navsezadnje prijateljici Pine Bausch. Film Pina, pri katerem se je kultni nemški režiser spoprijel tudi s 3D-tehniko, naj bi bil prav tako na kratkem seznamu za morebitno nominacijo v kategoriji dokumentarnih filmov.
Po uspešnem izkupičku slovesne podelitve zlatih globusov lahko režiser Ašgar Farhadi za svoj film A Separation za zdaj upa tudi na oskarja. Le nekaj dni po podelitvi zlatih globusov, na kateri je režiser izkoristil priložnost in poudaril, da je njegov narod resnično miroljuben, je iranska vlada opozorila, da kaže film popačeno podobo Irana.
Poljska se veseli uvrstitve med deveterico s filmom In Darkness režiserke Agnieszke Holland, Izrael s Footnote režiserja Josepha Cedarja, Maroko je še v igri z Omar Killed Me in Tajvan s filmom Warriors of the Rainbow: Seediq Bale, štiriinpolurno zgodbo o uporu proti japonskemu okupatorju leta 1930. Na seznamu so še belgijski film Bullhead, kanadski Monsieur Lazhar in danski Superclasico.
Nekaj filmov, ki jih kritiki pogrešajo
Na seznam ni uspelo kar nekaj kritiško hvaljenim filmom z mednarodno priznanimi avtorji, kot so 'liffovci' Le Havre velikana filmskega filma Akija Kaurismakija, Torinski konj Bela Tarra in Bilo je nekoč v Anatoliji Nurija Bilga Ceylana. Kateri izmed filmov bo kipec letos tudi odnesel domov, bo znano na podelitvi oskarjev 26. februarja.