Režiserju sta takole vsaka iz svoje strani čestitali glavni igralki, Julia Jentsch in Suzana Fialova. Foto: Reuters
Režiserju sta takole vsaka iz svoje strani čestitali glavni igralki, Julia Jentsch in Suzana Fialova. Foto: Reuters
Julia Jentsch
Nemško igralko Julkio Jentsch je bilo doslej mogoče videti v filmih Propad in Zadnji dnevi Sophie Scholl, v zadnjem si je prislužila tudi nominacijo za oskarja. Foto: Reuters
Ivan Barnev
Tudi bolgarski igralec Ivan Barnev je predstavljal film na Berlinalu. Foto: Reuters

Kar deset let je namreč trajalo, da je Menzel naposled pridobil dovoljenje pri lastniku avtorskih pravic za pokojnim pisateljem (spor se je celo tako razvnel, da se je režiser na moža na nekem filmskem festivalu menda spravil s pestmi). Ne nazadnje je tudi sam Hrabal na izid svojega romana moral dolgo čakati - necenzurirane fiktivne spomine češkega natakarja Jana Diteja je smel objaviti šele po političnem preobratu v državi, leta 1989. Leto dni po izdaji češkega izvirnika pa je roman Stregel sem angleškemu kralju zaživel tudi v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbel Jaroslav Skrušny.

Treba je paziti, česa si človek želi
Roman in zdaj še film je grenko-sladka komedija o ambicioznem natakarju, ki med delom po hotelih sanja o neizmernem bogastvu, ki ga čaka v prihodnosti – medtem pa se okrog njega menjajo meje, oblast in politična ureditev. Ko se naposled prikoplje do denarja, konča v komunističnem zaporu za bogate "sovražnike domovine". Pod površjem lahkotne zgodbe seveda leži precej bolj temačen portret nekega prostora in časa v polpretekli zgodovini.

Že preizkušeni tandem Menzel - Hrabal
Osrednji lik sta v različnih starostnih obdobjih upodobila Bolgar Ivan Barnev in Čeh Oldrich Kaiser. Nemška igralka Julia Jentsch (videli smo jo v vojnih dramah Propad in Zadnji dnevi Sophie Scholl ) je upodobila Ditejevo ženo Liso, njena vloga pa je zahtevala celo deset stavkov v češčini. Menzel, ki ga filmski teoretik uvrščajo v "novi val", ob bok Milošu Formanu, se tokrat ni prvič spopadel s Hrabalom – za svojo priredbo romana Ljubezen po urniku je leta 1996 dobil celo oskarja.

Menzlovi sonarodnjaki najverjetneje ne bodo zadovoljni z avtorjevo opazko, da "Čehi nikdar niso bili narod, ki bi se znal boriti za svojo svobodo in pravice", pri čemer ima v mislih kapitulacijo pred Nemci in Rusi.