Vlogo Libby, ki jo zaročenec nosečo pusti pred oltarjem, je David Schwimmer zaupal Thandie Newton. Foto: EPA
Vlogo Libby, ki jo zaročenec nosečo pusti pred oltarjem, je David Schwimmer zaupal Thandie Newton. Foto: EPA
Run FatBoy Run
V komediji Run FatBoy Run se skuša Dennis svoji nekdanji zaročenki približati tako, da tekmuje z njenim novim fantom.

Štiri leta pozneje se je nerodnemu Rossu želja uresničila. Igralec David Schwimmer, ki je v nanizanki igral paleontologa Rossa Gellerja, je namreč doživel, da je njegov režijski prvenec Run FatBoy Run ugledal ameriške kinodvorane. Pravzaprav gre za njegov prvi celovečerni film, saj se je kot režiser pred tem pilil že na čikaškem odru in pri nekaj epizodah serije Prijatelji.

Za Run FatBoy Run se je sicer dogovoril še preden so Prijatelje nehali predvajati, a je kar nekaj časa trajalo, da je projekt končno začel dobivati podobo.

41-letnega Schwimmerja je zgodba filma takoj pritegnila. "Prebral sem precej scenarijev, a ta je bil prvi, ob katerem sem se do solz nasmejal. Še pomembneje pa je, da me je zgodba resnično ganila," je izbor svojega prvenca pojasnil novopečeni režiser.

Tri zgodbe v eni
Komedija pripoveduje o obilnem nesrečnem varnostniku Dennisu (Simon Pegg), ki pred oltarjem pusti nosečo zaročenko Libby (Thandie Newton). Leta pozneje, ko spozna, kakšno napako je naredil, skuša Dennis svojo ljubezen osvojiti nazaj, tako da proti njenemu novemu fantu tekmuje v maratonu. Hkrati skuša zgraditi odnos s sinom, ki je zdaj star šest let. Pri njegovih iskrenih prizadevanjih pa mu nudijo oporo prijatelji in družina. Schwimmer opisuje svoj prvenec kot 'tri zgodbe v eni' - situacijska komedija, ljubezenska zgodba in športni film. "Verjel sem, da je dovolj velik film, da me bo porinil naprej in mi hkrati predstavljal pomemben izziv."

Pili se je v gledališču
Pred tem se je Schwimmer posvečal režiji iger v čikaškem gledališču Lookingglass Theatre, ki ga je tudi sam pomagal ustanoviti. Kot je povedal, ga je postavljanje gledaliških iger na oder dobro pripravilo na film, hkrati pa se je, kot pravi, naučil spoštovati vse, ki sodelujejo pri nastajanju igre oziroma filma, saj so vsi prav tako pomembni kot režiser.

Schwimmer se ne more odločiti, kaj mu je ljubše, igranje ali režiranje. Ni pa dvoma, katero od obojega je bolj naporno in nudi na koncu več zadovoljstva. "Ko kot režiser vložiš tako veliko energije v nekaj, si temu mnogo bolj predan, kot če v projektu dva meseca sodeluješ kot igralec," je pojasnil Schwimmer.