Nastajajoči filmski projekt o znani dihotomiji med dr. Jekyllom in njegovim zlobnim alter egom, gospodom Hydom, ki bo za iztočnico spet imel slavno novelo Roberta Louisa Stevensona iz leta 1886, je doživel spremembo v scenaristični ekipi. Filmski blog The Wrap poroča, da je za adaptacijo stripa The Strange Case of Mr. Hyde izpod peresa Colea Haddona zadolžen Albert Torres (Henry Poole Is Here, Akira). Za prvo - in očitno nezadostno - različico scenarija je bil zadolžen Haddon.

Hyde, križan s Hannibalom Lecterjem
Naj spomnimo: v Stevensonovem izvirniku dr. Jekyll naredi samomor; ko najdejo njegovo truplo, je to že privzelo skrivenčeno podobo gospoda Hyda, ki je ustrahovala viktorijanski London. A če hočeš pisati strip, ti smrt protagonista kaj dosti ne koristi: v Haddonovi lanski adaptaciji se tako Jekyll, ki je pristal v zaporu, v maniri kakega Hannibala Lecterja poveže z inšpektorjem Scotland Yarda Thomasom Aydom, da bi skupaj prišla na sled Jacku Razparaču.

Pet umorov, ki jih zgodovina pripisuje skrivnostnemu Jacku Razparaču, se je zgodilo v letu 1888, toda fiktivni Ayde (prvi ga je kot "polkovnika Ayda" ustvaril H. G. Wells v Nevidnem človeku) je zanje okrivil napačnega človeka. Pravi Jack, ki si pomaga z Jekyllovim serumom za preobrazbo, je tako še zmeraj na svobodi. Vklenjeni in strogo zavarovani Jekyll (spet se lahko spomnimo na film Ko jagenjčki obmolknejo), je tako nekakšen neuradni pomočnik pri preiskavi, obenem pa s svojimi uvidi razkriva vse več tudi o samem sebi.

Ilustrator Haddonovega stripa, M. S. Corley, priznava, da se je za navdih oziral h grozljivkam studia Universal iz tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja ter k tistim, ki jih je v petdesetih snemalo britansko podjetje Hammer. "Name so imeli ogromen vpliv. Če natančno pogledate, boste v stripu v epizodnih vlogicah našli Petra Cushinga in Christopherja Leeja. Namerno sem se skušal nasloniti na filme, ki so name v otroških letih imeli tako velik vpliv; hotel sem poustvariti tisti priokus gotske groze za ljudi, ki se z njim sploh še nikoli niso srečali."

"Ker bo šel film z roko v roki s stripom," razkriva Corley, "se mi zdi pomembno, da bi ljudje na platnu prepoznali cele prizore in postavitve kulis iz stripa; ena izmed njih je gotovo muzej Madame Tussauds."