Camp X-Ray: Mlada ženska dobi službo paznice v Guantanamu, kjer se med njo in enim izmed zapornikov splete nenavadno prijateljstvo. Foto:
Camp X-Ray: Mlada ženska dobi službo paznice v Guantanamu, kjer se med njo in enim izmed zapornikov splete nenavadno prijateljstvo. Foto:
God’s Pocket je režijski prvenec Johna Slatteryja, v katerem nastopijo Philip Seymour Hoffman, Richard Jenkins, Christina Hendricks in John Turturro.
Na naslednjem Sundanceu se bo kar nekaj komičark, na primer Lena Dunham in Kristen Wiig, predstavilo v malo resnejših projektih.

Med 16 naslovi v uradnem delu Sundancea je več takih, ki se ne menijo za tradicionalne filmske konvencije in razmejitve med žanri. "Letos se nam je veliko zgodb zdelo nepričakovanih, predvsem v tekmovalnem sporedu," je za medije komentiral direktor John Cooper. 30. izdaja festivala bo v Park Cityju potekala od 16. do 27. januarja.

Dobra primera takih žanrskih "križancev" sta na primer zombijevska romanca Life After Beth (scenarij in režija: Jeff Baena) in komedija o duhovih Jamie Marks is Dead (scenarij in režija: Carter Smith). "Life After Beth je primer inovativnega pristopa, ki konvencije filma o zombijih uporabi v indie najstniški ljubezenski zgodbi," povzema Trevor Groth, programski direktor festivala, ki ga je leta 1978 ustanovil Robert Redford.

Pomembna tematska rdeča nit več filmov je tudi življenje in stiska ljudi s še posebej zahtevnimi službami, npr. paznika v Guantanamu (film Camp X-Ray, v katerem paznico igra Kristen Stewart), ali pa somalijskega ribiča, ki gre med pirate (Fishing Without Nets Cutterja Hodierna).

Tako Cooper kot tudi Groth opažata, da avtorji resne drame kombinirajo z lahkotnejšimi elementi komedije; trend je verjetno spodbudil uspeh lanske drame Za dežjem posije sonce, ki je bila za oskarje nominirana v vseh ključnih kategorijah. "Zgodbe disfunkcionalnih družin so železni repertoar neodvisnih filmov, je pa res, da se jih lotevajo malo drugače, kreativneje kot v preteklosti. V mešanico je vpleteno veliko komedije," je izpostavil Cooper.

Med temi "disfunkcionalnimi" zgodbami z duhovito obravnavo sta tudi Happy Christmas (v njem Anna Kendrick igra mlado žensko, ki se je po razhodu s fantom prisiljena vseliti k svojemu bratu in njegovi družini) in The Skeleton Twins (Bill Hader in Kristen Wiig sta odtujena dvojčka, ki ju znova zbliža bližnje srečanje s smrtjo). V drami Song One Anne Hathaway igra žensko, ki mora skrbeti za svojega brata v komi. Precej zanimanja je že zdaj deležna satira Dear White People, ki jo je navdihnil "incident" na Twitterju in se vrti okrog zabave na "temnopolto" tematiko, ki jo organizirajo beli študenti.

V Park Cityju se bo sicer odvrtelo 117 celovečercev iz 37 držav (izbrali so jih izmed več kot 12 tisoč prijav). Osrednje tekmovalne sekcije so ameriška drama (16 filmov), dokumentarec (16 filmov), svetovna drama (12 filmov) in svetovni dokumentarec (12 filmov). Po rdeči preprogi se bo sprehodila cela plejada znanih imen, tudi Anne Hathaway, Kristen Stewart, Philip Seymour Hoffman, Aaron Paul, Glenn Close in Mark Ruffalo.

Kar nekaj režiserjev Sundancea primarno poznamo v drugačnih vlogah: mafijska drama God’s Pocket, v kateri igra Philip Seymour Hoffman, je režijski prvenec Johna Slatteryja, ki je sicer bolj znan kot igralec iz Oglaševalcev. Dramo I Polar Bear, v kateri Mark Ruffalo igra očeta z bipolarno motnjo, je režirala Maya Forbes, do zdaj najuspešnejša kot scenaristka animiranega filma Monsters vs. Aliens.

Nekakšen splošni ton filmskemu utripu vsako leto da uvodni dan: tokrat bodo med prvimi vrteli Whiplash, zgodbo o mladem bobnarju (igra ga Miles Teller). Med dokumentarci velja izpostaviti zgodbo spletnega aktivista, ki je letos naredil samomor (The Internet's Own Boy: The Story of Aaron Swartz) ter igralca bejzbola, ki je v sedemdesetih zmagoval popolnoma zadet od LSD-ja (No No: A Dockumentary).

V zadnjih letih so se na Sundanceu opaženi filmi nato pogosto odlično odrezali tudi na podelitvah nagrad, lani so bile to na primer Zveri južne divjine.

V ponedeljek bodo znani tudi filmi v netekmovalni, premierni sekciji festivala, ki se sicer ne potegujejo za nagrade, so pa pogosto izdelki prominentnih avtorjev.