Po galapremieri v največji varšavski multikinematografski dvorani Zlote Terasy, ki se je zgodila 9. novembra, je film prišel tudi v Slovenijo. Predpremiero je doživel na letošnjem festivalu Liffe. Foto: Bor Dobrin
Po galapremieri v največji varšavski multikinematografski dvorani Zlote Terasy, ki se je zgodila 9. novembra, je film prišel tudi v Slovenijo. Predpremiero je doživel na letošnjem festivalu Liffe. Foto: Bor Dobrin
Štirideset snemalnih dni v Varšavi se je realiziralo v obliki 116 minut dolge romantične komedije Pisma sv. Nikolaju. Foto: Liffe
Film je na Poljskem prvi konec tedna predvajanja že dosegel neverjetno številko 374.343 gledalcev, kar je rekord letošnjega leta. Za seboj je pustil vse poljske filmske uspešnice, kot tudi hollywodske uspešnice Harry Potter, Pirati s Karibov in druge. S tem se je tudi že uvrstil na tretje mesto lestvice najbolje gledanih poljskih filmov po predvajanju v prvih koncih tedna, in to vse od leta 1989. Foto: MMC RTV SLO
Pisma Sv. Nikolaju
Pet zgodb petih žensk in moških se preplete na predvečer božiča v Varšavi. Vsi imajo različne življenjske sloge, drugačne prioritete in vsi so v svojem življenju nekaj izgubili. Skupno jim je edino to, da si vsi želijo spremembe. Kako bo vsak od njih preživel božič in kako bo ta večer vplival na njihova nadaljnja življenja? Foto: Liffe
Pisma svetemu Nikolaju, Liffe
Poleg občinstva je film navdušil tudi številne filmske kritike. Foto: MMC RTV SLO

Linhartova dvorana se je prejšnji petek začela polniti že nekaj minut pred sedmo uro zvečer. Prihajali so Okornovi starši, bratje, prijatelji, znanci, njegov najboljši prijatelj v filmskem svetu - znan britanski producent Duncan Kenworthy -, veleposlanik republike Poljske Cezary Król, vsi tisti, ki so komaj čakali, da vidijo Okornov nov film, in seveda tudi tisti, ki so se preprosto želeli le pokazati v javnosti. Manjkal pa ni niti sam režiser, za katerega je bila vrnitev na Liffe (kjer je film doživel svojo predpremiero) še posebej čustvena, saj se je na festivalu leta 2004 zanj vse začelo. Na Liffu je namreč doživel premiero že njegov prvi celovečerni film Tu pa tam.

Božična romantična komedija, v kateri se 116 minut prepleta pet zgodb petih žensk in moških na božični predvečer v Varšavi, je od začetka prevajanja na Poljskem že dosegla zavidljive rezultate. Prvi konec tedna predvajanja je film dosegel spoštljivo številko 374.343 gledalcev, kar je rekord letošnjega leta. Za sabo je pustil vse poljske filmske uspešnice, kot tudi hollywoodske uspešnice Harry Potter, Pirati s Karibov in druge ...

Sodeč po odzivu v Linhartovi dvorani lahko Okorn pričakuje lep obisk tudi domačih kinodvoran (film bo na rednem sporedu v slovenskih kinih od 15. decembra). Po petkovi predpremieri je režiser spregovoril nekaj besed tudi za MMC. Pogovor si lahko preberete spodaj.

Kar smo videli nocoj, je plod vašega več kot leto dni trajajočega dela, za katerega vam je največja poljska televizijska postaja TVN zaupala kar 1,5 milijona evrov. V štiridesetih snemalnih dneh in številnih večerih, posvečenih postprodukciji, ste posneli romantično komedijo z najbolj priljubljenimi poljskimi igralci ta trenutek. Bi lahko takšen film posneli s slovenskimi igralci?
Ko smo prerodili scenarij, sem rekel, da če mi pustijo, da grem ta scenarij snemat, ga lahko posnamem s katerim koli igralcem. Pomembno je, da imaš dober scenarij, igralce pa se potem že da voditi. Težava v Sloveniji je, da bi lahko posnel s slovenskimi igralci, toda verjetno mi ne bi dali denarja za to.

S prepletanjem zgodb ste se ukvarjali že v filmu Tu pa tam. Kako pa ste usklajevali delo pri snemanju Pisma sv. Nikolaju pri tako številčni ekipi?
Usklajevali smo tako, da smo imeli vrhunsko 100-člansko ekipo, vrhunskih 20 igralcev in vseh preostalih ter dober scenarij. Saj, če imaš dober scenarij, se na koncu vse izide. Če nisi neumen. Če si neumen, pa samo poskusiš, da ne uničiš dobrega scenarija.

Poljski kritiki so se v svojih recenzijah razpisali, da je vaš film nadgradnja britanske uspešnice Pravzaprav ljubezen (Love Actually). Se strinjate z njimi?
Jaz mislim, da ni. Mi smo samo izkoristili Love Actually za promocijo. Ljudje imajo radi ta film, zato smo ga izkoristili in naredili podoben plakat, da bodo govorili, da je podoben Love Actually. Potem pa gredo v kino in ugotovijo, da ni podoben. Ugotovijo, da je zgradba ista, ampak zgodba je čisto druga. Emocije so zelo drugačne kot v Love Actually, veliko več je nostalgije in žalostnih trenutkov. Veliko več je nesreč. Bolj je vzhodnoevropski. To smo hoteli narediti. Za nas je Love Actually super film in to, da nas primerjajo z njim, je super. To je zame "respect". In zato je tudi Duncan - eden izmed mojih najboljših prijateljev iz filmskega sveta - danes tu, kar je neprecenljivo. Ker, zakaj bi nekdo, ki je naredil tri najbolj donosne filme, prišel v Slovenijo na film Mitje Okorna?

S kakšnimi nasveti vam je pomagal Kenworthy?
Kako si rešil začetek? Kako z glasbo? Kako z zvokom? On mi je pojasnil, kakšne težave je imel sam pri snemanju Love Actually ... In imeli so popolnoma enake težave kot mi. Ko delaš več zgodb, tako, kot je tu, potem imaš enake težave. Najtežje je narediti romantično komedijo. Romantična komedija s petimi zgodbami pa je cela shizofrenija. Kot da bi hkrati snemal pet kratkih filmov.

V filmu slišimo v ozadju prepletanje prearanžiranih ameriških božičnih zimzelenih uspešnic in nekatere za nas manj znane poljske božične pesmi. Kakšen izziv je bil za vas prepletanje skladb?
Že takoj sem vedel, da ne morem nametati poljskih pesmi, ki so same po sebi v veliki večini cerkvene. Vedel sem, da mora biti ta film preprost, zato je bila primernejša ameriška glasba. Ta je zelo draga, ampak vsak komad je bil vreden nakupa.

Vaš komentar po ogledu predpremiere na Liffu?
Kot si videla danes, je bilo 600 ljudi očaranih. Stoječe ovacije. Vsi, ki so prišli do mene, so mi rekli: "Nisem vedel, da si takšen romantik." Spet drugi pa so mi rekli: "P*** m****, zaradi tebe sem jokal, pa sem moški!"

Torej ste romantik?
Sem. Samo tega mi nihče ni verjel. Vsi so mi govorili: "Ja, ja ti si Tu pa tam. Seks, pretep, kri."

Klavdija Kopina