George Lucas podeljuje zlatega leva Johnu Lasseterju, kreativnemu vodji Pixarja. Foto: EPA
George Lucas podeljuje zlatega leva Johnu Lasseterju, kreativnemu vodji Pixarja. Foto: EPA
Pixarjeva ustvarjalna ekipa z zlatimi levi. Foto: EPA
Michael Moore se je tokrat lotil ameriškega bančnega sistema. Foto: EPA
Na premiero dokumentarca o Južni Ameriki Oliverja Stona je prišel tudi eden izmed glavnih nastopajočih Hugo Chavez. Foto: EPA

Pixar je vodilni studio v računalniški animaciji filmov, svojo zmagovito pot pa je začel v navezi z Disneyjem, za katerega je leta 1995 naredil animirani film Svet igrač (Toy Story), ki je bil sploh prvi popolnoma računalniško animirani celovečerec.

Deset filmov, štirje oskarji
Sledili so še Življenje žuželk (Bug's Life), Svet igrač 2 (Toy Story 2), Pošasti iz omare (Monsters Inc)., Reševanje malega Nema (Finding Nemo), Neverjetni (The Incredibles), Avtomobili (Cars), Ratatouille, Wall-E in pravkar izdani Up, za naslednje leto pa je napovedan še Toy Story 3. Odkar je Ameriška filmska akademija leta 2001 uvedla kategorijo najboljši animirani film, je bil Pixar nominiran za vseh šest filmov, ki so jih od takrat naredili, prejel pa je štiri oskarje.

Od Lucasfilma prek Jobsa do Disneyja
Gre za sploh prvo skupino, ki je prejela to prestižno nagrado. Zlatega leva pa je vodji Pixarja Johnu Lasseterju podelil George Lucas, kar ima poseben pomen.

Studio je namreč nastal leta 1979 kot Graphics Group, oddelek za računalniško grafiko Lucasfilma, dokler ga ni Lusac prodal leta 1986 ustanovitelju Appla Stevu Jobsu. A studio ni prinašal velikega dobička vse do prvega sodelovanja z Disneyjem - Svet igrač je namreč prinesel kar 350 milijonov dolarjev (sedaj 244 milijonov evrov) dobička.

Še vedno pa je njihov finančno najuspešnejši film Nemo z 800 milijoni dolarjev (557 milijonov evrov) dobička. Po mnogih dogovarjanjih je leta 2006 Disneyju vendarle uspelo odkupiti Pixar, pri čemer je Jobs ostal največji posamezni delničar s 7,1 odstotka delnic.

Moore prinaša svoj pogled na kapitalizem
Sicer pa so na beneškem Lidu predstavili tudi nekaj odmevnih premier. V središču je nedvomno Michael Moore z novim dokumentarcem v tekmovalnem programu festivala Capitalism - A Love Story (Kapitalizem - Ljubezenska zgodba). Tokrat je namreč njegova tarča ameriški bančni sistem in ljudje, ki ga vodijo.

"Menim, da imamo nepravičen in nepošten ekonomski sistem, ki je tudi nedemokratičen in proti principom, za katere govorimo, da verjamemo vanje," je dejal na predstavitvi. Dodal je: "Ljudje se lahko tistemu, za kar menijo, da je pravilno, upirajo tudi na dober in nenasilen način."

Kot znanilca sprememb pa še vedno vidi novega ameriškega predsednika: "Ta upor se je že začel. A en človek - Barack Obama - ne more tega omogočiti. Obama bo lahko doživel vzpon ali padec glede na našo podporo - demokracija je namreč participativen šport."

Stone po Južni Ameriki
Zunaj tekmovalnega sporeda pa bo prikazan tudi dokumentarce South of the Border (Južno od meje), v katerem Oliver Stone raziskuje spremembe, ki so se zgodile v Južni Ameriki v zadnjih letih.

Stone je namreč veliko časa preživel z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, prav tako pa je intervjuval tudi vodje Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Bolivije, Kube in Paragvaja. Na premiero pa je na presenečenje mnogih prišel tudi sam Chavez, ki je na rdeči preprogi vsem drugim ukradel "show".