Benioff in Weiss sta produkcijsko pogodbo z Netflixom, ki naj bi bila – neuradno – vredna 200 milijonov dolarjev, podpisala že leta 2019. Foto: Netflix
Benioff in Weiss sta produkcijsko pogodbo z Netflixom, ki naj bi bila – neuradno – vredna 200 milijonov dolarjev, podpisala že leta 2019. Foto: Netflix

Netflixova nadaljevanka 3 Body Problem (Problem treh teles) je ekranizacija prve knjige v trilogiji, ki jo podpisuje Cišin Liu (druga dva romana sta še Temni gozd in Konec smrti). Trilogija Spomin na preteklost Zemlje (Remembrance of Earth’s Past) si zamisli prvi stik med človeštvom in nezemljani.

Hotel sem povedati zgodbo, ki presega čas in geografske meje, kulture in rase; zgodbo, ob kateri bi na usodo človeštva začeli gledati kot na celoto.

Cišin Liu

Benioff in Weiss: garancija za uspeh?
"Cišin Liu je napisal najambicioznejšo znanstvenofantastično knjižno serijo, kar sva jih kdaj prebrala,"
sta avtorja serije, David Benioff in D. B. Weiss, ob najavi projekta zapisala v izjavo za javnost. "Bralce popelje na popotovanje od 60. let 20. stoletja pa do konca časa, od življenja na naši modri žogi do najodročnejših kotičkov vesolja." Imeni Benioff in Weiss poznate zato, ker sta se v zgodovino popkulture vpisala kot avtorja televizijske adaptacije Igre prestolov.

Slavni oboževalci
Roman Problem treh teles je izšel leta 2008 in se postopoma zavihtel na prestol najbolj priljubljenega znanstvenofantastičnega romana na Kitajskem; sprožil je nov val tega žanra v kitajski književnosti. Angleški prevod, The Three-Body Problem, je izšel leta 2014; to je bil prvi angleški prevod kitajskega znanstvenofantastičnega dela, ki je prejel nagrado hugo za najboljši roman. Od takrat so se za oboževalce med drugim oklicali Barack Obama, Elon Musk in Mark Zuckerberg.

"Hotel sem povedati zgodbo, ki presega čas in geografske meje, kulture in rase; zgodbo, ob kateri bi na usodo človeštva začeli gledati kot na celoto," je o svoji knjigi povedal Liu.

Serija, ki jo je napisal nekdanji inženir Liu Cišin, je pomenila preboj za kitajsko žanrsko leposlovje v svet. Foto: AP
Serija, ki jo je napisal nekdanji inženir Liu Cišin, je pomenila preboj za kitajsko žanrsko leposlovje v svet. Foto: AP

Nedostopnost Netflixa so Kitajci očitno obšli
Netflixova serija se, tako kot angleški prevod romana, začne z nasilnimi prizori kitajske kulturne revolucije v šestdesetih – prav ti dogodki v knjigi sprožijo peripetijo, ki pripelje do invazije nezemljanov.

(V izvirniku se roman začne drugače. Liu je v intervjuju za The Washington Times povedal, da si je roman želel začeti tako, kot se začne v angleščini, a ga v taki obliki na Kitajskem ne bi mogel izdati – zato je prizor "skril" nekam na sredo zgodbe.)

"Netflix sploh ne razume Problema treh teles," je bil eden od očitkov. "Razumejo samo politično korektnost!" Foto: Netflix

Naslov serije je bil v petek eden od najbolj priljubljenih ključnikov na družbenem omrežju Weibo (nanj je kliknilo 21 milijonov ljudi) – čeprav je Netflix na Kitajskem uradno nedostopen. Če so ljudje serijo videli, so jo morali poiskati na piratskih spletnih straneh ali pa za dostop uporabiti VPN.

Po oceni kitajskih gledalcev je bil med najbolj šokantnimi odlomki prav uvodni prizor, v katerem uglednega znanstvenika paravojaške sile na odru pretepejo do smrti. Tovrstna upodobitev nedavne zgodovine na Kitajskem velja za kontroverzno, čeprav je zgodovinsko izpričano dejstvo, da so "razredne sovražnike" Maovi vojaki pogosto javno poniževali, mučili in pretepali.

"Cel pladenj cmočkov ..."
"Ob prvem prizoru sem zazeval. Čeprav sem to pričakoval, me je vseeno šokiralo," je zapisal eden od uporabnikov Weiboja.

Nekaj kitajskih gledalcev je producente obtožilo, da so "naredili cel pladenj cmočkov, da bi uporabili malo kisove omake". To je pogost rek, ki namiguje na skrit razlog – v tem kontekstu bi to pomenilo, da so posneli celo serijo samo zato, da bi Kitajsko prikazali v slabi luči.

Netflixova priredba ima mednarodno igralsko zasedbo, velik del dogajanja pa je bil prestavljen v London – to pomeni, da je serija manj
Netflixova priredba ima mednarodno igralsko zasedbo, velik del dogajanja pa je bil prestavljen v London – to pomeni, da je serija manj "kitajska", kot bi si mnogi gledalci želeli. Foto: Netflix

"Kitajska verzija zmaga"
Podjetje Tencent Holdings je lani za kitajski trg posnelo lastno, 30-delno adaptacijo knjig. Prejšnji teden so, da bi izkoristili povečano zanimanje za zgodbo, izdali skrajšano različico – in številni gledalci ugotavljajo, da se jim kitajska verzija zdi boljša od ameriške. Ključnik "kitajska verzija zmaga" je bil prav tako ena najbolj komentiranih tem na Weiboju v petek.

Mnoge kitajske gledalce je namreč zmotilo, da Netflixova različica kmalu peripetijo preseli s Kitajske in k peterici britanskih znanstvenikov, ki se jih drži vzdevek "oxfordska peterica". "To je dokaz, da Zahodnjaki v osnovi ne morejo sprejeti ideje, da Kitajci izumljamo revolucionarno tehnologijo," je objavil uporabnik družbenega omrežja Douban, ki je namenjeno ocenjevanju popkulturnih vsebin. Prav tako na Doubanu lahko preberemo mnenje, da je Netflix vse avtentično kitajske elemente zgodbe potisnil ob stran in ustvaril "hollywoodski izdelek s poudarkom na individualnem junaštvu".

Spet drugi uporabniki opozarjajo, da tako drobnjakarstvo zamegli najpomembnejšo stvar: kitajsko leposlovno delo je zdaj še bolj globalno razpoznavno. "Ali je slučajno kaj slabega, da bo Netflixova priredba zdaj postala globalna senzacija?," se sprašuje uporabnik Doubana. Nekdo drug pa: "Zakaj morajo ljudje vedno delati sovražnika iz kulturnih izdelkov? Naša različica je lahko dobra, in njihova je prav tako lahko odlična. Zakaj se je treba vedno prepirati?"