Langova vizija brezrazredne družbe, umeščene v neko futuristično mesto, s strastno ljubezensko zgodbo v ozadju si je pridobila svetovno slavo že ob času nastanka v 20. letih prejšnjega stoletja. Film je v tedanji filmski svet vnesel revolucionarno idejo znanstvene fantastike, leta 2001 pa je bil vpisan v Unescov seznam Spomin sveta. Kljub vsem naporom pa do zdaj še niso uspeli v celoti rekonstruirati filma, ker je bil film po premieri kot celotno umetniško delo popolnoma izmaličen.

Metropolis je po mnenju Thomasa Schühlya vplival na precej velikih filmarjev tedanjega in današnjega časa. Med drugim ga je Luis Bunuel označil za eno svojih najbolj pomembnih filmskih izkušenj. George Lucas je priznal, da je v svoji sagi Vojna zvezd za lik C-3PO porabil robotsko mašinerijo iz Metropolisa, pa tudi Iztrebljevalec Ridleyja Scotta je hommage Langovi klasiki.

Tudi filmska zgodba se zdi še danes tako aktualna in eksplozivna kot nekdaj, saj je spričo prevladujoče vloge tehnike v našem vsakodnevnem življenju in vedno globljega prepada med bogastvom in revščino zgodba Metropolisa alarmantna preslikava družbe, meni Schühly. Od filma, ki so ga v kinematografih začeli prikazovati leta 1927, je ostal izvirni scenarij shranjen v Nemški kinoteki, kjer hranijo tudi modele in maske Smrti in sedmih Smrtnih grehov iz podzemeljske katedrale v mestu prihodnosti.