V komediji U-900, ki jo je režiral Swen Unterwald, lahko spremljamo usodo možakarja, ki je prisiljen pobegniti iz Hitlerjeve Nemčije, ker so ga ujeli "in flagranti" s hčerko nekega nacističnega veljaka. V zapletu filma, ki je parodija "podmorniške epopeje" Das Boot, ne manjka niti pobeg z ugrabljeno podmornico.

Druga svetovna vojna kot farsa
Kar je bilo ne samo za filmsko industrijo, ampak za vso nemško družbo desetletja nepredstavljivo - duhovit pristop h holokavstu - v zadnjih letih postaja vse bolj sprejemljivo. Najbolj svež primer je Moj Hitler, komedija Danija Levyja, ki je firerja naslikala kot štorastega tepca, ki v kadi rad potaplja plastične ladijce. Nad filmom so se kritiki sicer zmrdovali, obisk pa je imel več kot spodoben.

Vzgojeni z 60-letno dieto sramu in kesanja za zločine nacistov so Nemci (z izjemo Wolfganga Petersena in uspešnice Das Boot) to poglavje zgodovine do nedavnega raje prepuščali režiserjem dokumentarcev. Konec samocenzure je odločno zakoličil šele z oskarjem nagrajeni film Propad (2004), ki sicer ni bil komedija, je bil pa prvi iz serije novejših psihološko poglobljenih portretov tretjega rajha in njegovih voditeljev.

Najbrž prvo nemško komedijo o nacistih je leta 2002 predvajala televizija ARD (živčni izvršni producenti mreže so menda zahtevali kak ducat popravkov scenarija): v filmu Goebbels und Geduldig je nacistični minister za propagando zamenjal vlogi z dobrodušnim Judom.

Tanka linija dobrega okusa: Tarantino išče "arijske" statiste
Zdaj Nemcev niti ne moti več, če iz najtemnejšega poglavja njihove zgodovine norce brijejo drugi. Prav zdaj v Berlinu svoj novi film (Inglorious Bastards) snema ameriški "kralj šunda" Quentin Tarantino. Film, v katerem nastopata Brad Pitt in Diane Kruger, je zgodba o skupini judovskih vojakov v ameriški vojski, ki jih med drugo svetovno vojno pošljejo na tako rekoč samomorilsko odpravo v Francijo. (V javnosti so se že pojavile kritike, češ da Tarantino do grozot vojne ubira preveč frivolen pristop - na kar nekaj dvignjenih obrvi je naletel oglas, s katerim je iskal statiste "arijskega videza in po možnosti brez kake okončine".