Filmska festivala v Torontu in Park Cityju (Sundance) sta se že obvezala, da bosta odslej akreditirala vsaj 20 odstotkov recenzentov iz manj zastopanih skupin. Foto: AP
Filmska festivala v Torontu in Park Cityju (Sundance) sta se že obvezala, da bosta odslej akreditirala vsaj 20 odstotkov recenzentov iz manj zastopanih skupin. Foto: AP

Posledice izkrivljene zastopanosti je treba upoštevati – kakšne so posledice tega, da zgodbe producirajo in vrednotijo predvsem posamezniki iz iste demografske skupine? Kako to vpliva na utrjevanje svetovnega nazora, ki se morda ne sklada z nazori veliko bolj raznolikega občinstva v kinodvoranah?

Stacy L. Smith
Brie Larson
Brie Larson: "Zavedati se moramo svoje pristranskosti in poskrbeti, da bodo vsi vključeni v razpravo." Foto: AP

V poročilu Kritikova izbira? (Critic’s Choice?) so akademiki analizirali spol in etnično pripadnost piscev, katerih recenzije je v svoj izbor uvrstila zbirna spletna stran Rotten Tomatoes. (V precep so vzeli sto v ZDA najdonosnejših filmov leta 2017). V poštev je tako prišlo 19.559 filmskih recenzij: od tega so jih 77,8 odstotka napisali moški, 22,2 odstotka pa ženske.

Podobno razmerje obstaja v podkategoriji izbranih "top" kritikov (to so tisti, ki pišejo za najuglednejše publikacije): tukaj je bilo 76 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk.

Slika je še bolj enolična, če začnemo primerjati etnično pripadnost. Poročilo ugotavlja, da je 82 odstotkov recenzentov belcev, 18 odstotkov pa je pripadnikov "manj zastopanih etničnih/rasnih porekel". Analiza je preštela tudi vse moške belske recenzente in ugotovila, da so prispevali 67,3 odstotka vseh filmskih recenzij. Nebelske ženske so napisale 2,5 odstotka besedil – torej je razmerje približno 27 proti 1. (Belske ženske so prispevale 21,5 odstotka sestavkov, nebelski moški pa 8,7 odstotka.)

"Še celo med naj kritiki besede belskih moških zavzamejo veliko več prostora v diskurzu kot besede žensk ali manjšin," je povzel prvopodpisani avtor študije Marc Choueiti. "Preizpraševanje definicije naj kritika ali pa preprosto zajemanje širšega vzorca bi lahko bilo priložnost za odpiranje in diverzifikacijo glasov, ki jih slišimo v kritiškem prostoru."

Ker Rotten Tomatoes praviloma objavi več kritik vsakega avtorja ali avtorice, je analiza upoštevala tudi zastopanost posameznih ljudi. Med 1648 pisci, ki so redno zastopani na strani, je 68,3 odstotka moških in 31,7 odstotka žensk. Belski moški povprečno napišejo največ recenzij, ki pridejo na stran (šest na leto), nebelske ženske pa najmanj (dve na leto).

Družba potrebuje različne perspektive
"Poročilo razkriva odsotnost nebelskih žensk med recenzentom ... Videli smo že rezultate industrije, ki ustvarja in ocenjuje vsebine predvsem skozi oči belskih moških. Vključujoča praksa zaposlovanja na vseh stopnjah ustvarjanja in ocenjevanje filmov je ključnega pomena, če hočemo zagotoviti, da bo družba odražala različne perspektive,"
je komentirala Stacy L. Smith, soavtorica in ustanoviteljica Iniciative za vključevanje Annenberg. Poročilo poziva k vpeljavi sistema 30/30/20/20 – taka razporeditev odstotkov bi se ujemala s spolno in etnično sestavo prebivalstva v ZDA. Cilj take politike bi bil, da bi odstotek belskih moških recenzentov padel na 30, preostale skupine pa bi bile zato lahko bolj zastopane.

Ugotovitve študije so očitno opazili tudi v Hollywoodu. Oskarjevka Brie Larson, ki je v sredo prejela nagrado za odličnost na podelitvi Crystal + Lucy, je svoj zahvalni govor izkoristila za razmislek o premajhni raznolikosti v filmski kritiki. Njen komentar, da "ne potrebuje belega tipa, da ji pove, kaj mu ni bilo všeč pri Namigu v času", je požel glasen aplavz. "Ta film ni bil narejen zanj. Vedeti hočem, kaj je pomenil temnopoltim ženskam, temnopoltim najstnicam. In še tretjič povem: ne sovražim belskih tipov. To so samo dejstva, ne pa moji občutki."

"Rada bi samo povedala, da če posnameš film, ki je ljubezensko pismo temnopoltim ženskam, je obenem noro majhna statistična možnost, da ga bo imela priložnost recenzirati temnopolta ženska. Zavedati se moramo svoje pristranskosti in poskrbeti, da bodo vsi vključeni v razpravo."

Posledice izkrivljene zastopanosti je treba upoštevati – kakšne so posledice tega, da zgodbe producirajo in vrednotijo predvsem posamezniki iz iste demografske skupine? Kako to vpliva na utrjevanje svetovnega nazora, ki se morda ne sklada z nazori veliko bolj raznolikega občinstva v kinodvoranah?

Stacy L. Smith