Zgodba filma temelji na avtobiografiji Solomona Northupa, svobodnega violinista, ki sta ga leta 1841 v Washingtonu pod obljubo donosnega dela dvolična neznanca omamila in ga na jugu ZDA prodala kot sužnja. Naslednjih 12 let se prepuščen nemilosti lastnikov sužnjev, med njimi okrutnega in sadističnega Edwina, bori za življenje in ohranitev dostojanstva, dokler po dolgi odisejadi trpljenja po naključju ne spozna kanadskega pristaša abolicionizma. Z njegovo pomočjo se mu uspe rešiti suženjskih okovov, vendar številni njegovi sotrpini nimajo te sreče.

Britanski režiser Steve McQueen se je resnične zgodbe lotil, potem ko se je uveljavil že s kritiško hvaljenima filmoma Lakota in Sramota, v eno izmed ključnih vlog filma pa še enkrat postavil vedno odličnega Michaela Fassbenderja. Igralcu je vloga neusmiljenega in nizkotnega gospodarja prinesla nominacijo za oskarja (letos je igralec nominiran za naslovno vlogo v filmu Steve Jobs). Salomona je portretiral Chiwetel Ejiofor, prav tako nominiran za kipec, Lupita Nyong'o pa je v stranski vlogi sužnje Patsey nagrado tudi odnesla. Zgodbo je za scenarij priredil John Ridley, ki je ekipi prinesel tretjega oskarja.

12 let suženj je eden redkih filmov o suženjstvu (tudi sicer se ameriška filmska produkcija temi ne posveča veliko), ki jih je posnel temnopolti režiser. McQueen je mojster poglobljenih študij kompleksnih in neprijaznih človeških značajev. "Režiser, se zdi, črpa navdih iz starejše tradicije ameriškega črnskega filma, v katerem nam je vedno pred očmi, da v Združenih državah obstajata dva vzporedna svetova. Ta odlično odigran in zrežiran film prikaže suženjstvo kot zlo, v katerem je tudi nežen gospodar na koncu vseeno gospodar, čigar dobronamernost na svoj način zareže tako globoko kot bič. Eden najboljših filmov na to mučno tematiko," je o filmu zapisal filmski kritik Andrej Gustinčič, ki je dramo izbral za enega najboljših filmov leta.