Režiser in scenarist Tugo Štiglic, letošnji dobitnik Budjurove nagrade. Foto: Ziga Zivulovic jr./BoBo
Režiser in scenarist Tugo Štiglic, letošnji dobitnik Budjurove nagrade. Foto: Ziga Zivulovic jr./BoBo
Dolina miru
Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), ki ga je režiral njegov oče France Štiglic. Malo Lotti pa je v filmu igrala Evelyne Wohlfeiler. Foto: Lado Sazonov; arhiv Slovenske kinoteke
Poletje v školjki
Poletje v školjki je režiserju leta 1986 prineslo tri nagrade - grand prix na filmskem festivalu Giffoni Valle Piana-Salerno, grand prix na festivalu v Saint Malouju in grand prix v Szegedinu. Foto: Slovenski filmski center
Film Zgodovina ljubezni sledi Ivi, ki med žalovanjem za materjo, umrlo v nesreči, odkrije njeno skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Foto: SFC
V ospredju pripovedi je 11-letna Gaja (Tara Milharčič), ki je kot Pika Nogavička sodobnega časa - pogumna, neposredna, odločna, iskrena in srčna deklica. Foto: Kolosej

Znan je tudi že del letošnjega filmskega programa, ki si jih bo na FSF-ju mogoče ogledati v tekmovalnem programu.

Začel je kot igralec v Dolini miru
Predsednik komisije za Badjurovo nagrado 2018 Miha Knific je v utemeljitvi poudaril, da je Štiglic zagotovo eden najbolj prepoznavnih imen slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), ki ga je režiral njegov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo pozneje delal kot asistent režije.

Asistiral je pri številnih celovečernih igranih filmih drugih režiserjev ter pri slovenskih mladinskih klasikah iz 70. in 80. let preteklega stoletja. Med njimi sta Sreča na vrvici in Učna leta izumitelja Polža v režiji Janeta Kavčiča in Ko zorijo jagode Rajka Ranfla.

Popularna glasba, ples in morje
S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki je leta 1986 v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples ter kraj dogajanja prvič prenesel na morje. V njem sta v glavnih vlogah nastopila njegova hči Kaja Štiglic in David Sluga. Ta film po Knifičevih besedah še danes ostaja ena prvih in najpozitivnejših asociacij na otroštvo v desetletju pred osamosvojitvijo.

V kinih si ga je ogledalo več kot 100.000 gledalcev, prejel je tri mednarodne nagrade: grand prix na filmskem festivalu Giffoni, grand prix na festivalu v francoskem Saint-Maloju in grand prix v Szegedu na Madžarskem.

Dve leti pozneje je Tugo Štiglic posnel še nadaljevanje Poletja v Školjki, postavljeno v Ljubljano, ki bi ga, tako pravi Knific, lahko označili za prvi celovečerni plesni film pri nas.

Kultni akcijski film Patriot
Po osamosvojitvi je Štiglic posnel dva igrana TV-filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. S svojim naslednjim kinofilmom Patriot (1998), ustvarjenim po scenariju Igorja Karlovška, pa je pokazal ambicije bolj hollywoodskega tipa in posnel enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki ima danes kultni status.

Pozneje je posnel še tri mladinske filme: Dvojne počitnice (2001), Pozabljeni zaklad (2002) in Črni bratje (2010). V desetletjih delovanja na RTV SLO je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. Badjurovo nagrado mu bodo podelili na slavnostnem odprtju 21. FSF-ja, ki bo 10. septembra v Portorožu.

51 filmov v boj za vesne
Programska komisija festivala pa je sicer že opravila izbor 93 filmov, ki bodo na sporedu 21. FSF-ja. Za uradne festivalske nagrade vesna se bo potegovalo 51 filmov, med njimi je kar 15 celovečernih, 6 srednjemetražnih, 17 kratkih in deset študentskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije. Med celovečerci v tekmovalnem programu bo prikazanih osem igranih filmov in sedem dokumentarcev.

Med igranimi filmi bo na sporedu Zgodovina ljubezni, drugi celovečerec režiserke Sonje Prosenc, ki je na začetku julija na priznanem filmskem festivalu v Karlovih Varih prejel posebno omembo žirije. Film sledi Ivi, ki med žalovanjem za materjo, umrlo v nesreči, odkrije njeno skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom.

S kar dvema igranima celovečercema se bo za vesne potegoval režiser Peter Bratuša. Gre za filma Gajin svet in Prebujanja, med drugimi pa bo na sporedu tudi zadnji film v Splitu rojenega režiserja Marka Šantića, naslovljen Skupaj ter film Izbrisana, ki ga je po svojem istoimenskem romanu režiral Miha Mazzini. Zgodba sledi samski materi Zali, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih.

Med celovečernimi igranimi filmi bodo na sporedu še Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart, Posledice v režiji Darka Štanteta in Igram, sem Miroslava Mandića.

Dokumentarni program
Na sporedu bosta dva dokumentarna portreta. Prvega, o glasbeniku Peru Lovšinu, podpisuje režiser Jani Sever, Jožeta Dolmarka pa je portretiral Boris Jurjašević. Prav tako bo na programu avtobiografski dokumentarec My Way 50 Maje Weiss, ki prikazuje pet desetletij njenega življenja skozi filme, ki jih je ustvarila kot režiserka in scenaristka. V sklopu Cankarjevega leta pa ne bo manjkal film o velikem slovenskem pisatelju, ki ga je režiral Amir Muratović.

Na SFC-ju sicer podrobnejši program festivala z urnikom projekcij še pripravljajo, zato ga bodo v celoti objavili v drugi polovici avgusta. Znano je le še, da se je v pregledni program festivala uvrstilo 42 filmskih del - sedem celovečernih, osem srednjemetražnih, 15 kratkih in devet študijskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije.