Roberta Duvalla najpogosteje doletijo trdoživi,
Roberta Duvalla najpogosteje doletijo trdoživi, "mačo" liki, pogosto z ameriškega juga. Njegov nastop zaznamuje relativno tih, a ekspresiven glas. Foto: Reuters
Robert Duvall
Četrtič se je igralec poročil leta 2004. Luciana Pedraza je 41 let mlajša od njega, a sta skupaj živela sedem let, preden sta se vzela. Foto: Reuters

V posel sem prišel, ker sem hotel igrati, ne pa, da bi bil zvezda. "Zvezda" je čudna beseda, še posebej v tej deželi. Ko sem prvič segel v roko producentu Velikega Santinija, še preden sem se sploh lahko usedel, je že izjavil, da "govorijo o oskarjih". Preden smo sploh začeli z vajami. Cela industrija je naravnana k temu - oskarjem, zvezdniškemu sistemu.

Boter II
O tem, zakaj ga nismo videli v Botru III: "Če bi Pacinu plačali dvakrat toliko kot meni, prav, ampak ne pa trikrat ali štirikrat več, kar so naredili. Francis Ford Coppola se je pripeljal k meni na kmetijo, parkiral avto ... prišel v kuhinjo. Rekel sem mu: 'Vem, da si vedno hotel moj recept za kolačke iz rakovice, naredil ti jih bom. Oh, velik jedec je, in naredil sem mu kolačke ... Zapisal si je recept in ga pozneje izgubil, zato je še dvakrat klical. Bolj ga je skrbel tisti recept za rakovice kot pa to, ali bom nastopil v Botru III."

V zgodovino sedme umetnosti se je Duvall zapisal tudi kot Boo Radley v filmu Ubiti ptico oponašalko (to je bila celo njegova prva filmska vloga) in kot pridigar Euliss Sonny Dewey v filmu Apostol, ki ga je tudi sam režiral.

Otroštvo na prepihu
Robert Selden Duvall
se je rodil leta 1931 v San Diegu v ameriški zvezni državi Kalifornija; ko je bil star deset let, se je družina preselila na Vzhodno obalo (oče, ki je prilezel do mesta admirala, je bil v mornarici). V resnici mu je vojaško ozadje pozneje prišlo prav: večkrat je igral može v uniformah, najmarkantneje v Apokalipsi zdaj in The Great Santini (1979). Leta 2003 je v Gods and Generals igral celo lastnega prednika, Roberta E. Leeja.)

Po odsluženem vojaškem roku se je preselil v New York, kjer je obiskoval igralsko šolo Neighborhood Playhouse. Tja je takrat hodil tudi mladi Dustin Hoffman, s katerim sta si v nekem obdobju delila stanovanje.

Leta 1962 je zaigral v filmu Ubiti ptico oponašalko, v katerem je upodobil Booja Radleyja. V 60. letih prejšnjega stoletja je med drugim zaigral v filmih The Chase (1966), v katerem sta nastopila tudi Marlon Brando in Jane Fonda, ter The Rain People (1969) Francisa Forda Coppole. Bil je tudi sitni, pedantni major Frank Burns v vojni komediji MASH (1970) Roberta Altmana.

Veliki preboj je zanj pomenil Coppolov Boter (1972), v katerem je upodobil odvetnika Toma Hagena; za vlogo je prejel prvo od sedmih nominacij za oskarja. Nastopil je tudi v Botru 2 (1974) in v Coppolovem filmu Apokalipsa zdaj (1979).

"Oskarjevsko prekletstvo"
Leta 1984 je prejel oskarja za vlogo v filmu Tender Mercies; tam nekje se je nadenj zgrnilo tudi slavno "oskarjevsko prekletstvo", ki so ga na lastni koži preizkusili denimo Luise Rainer, Rod Steiger in Cliff Robertson: ni mogel najti vlog, ki bi bile primerne njegovemu talentu - bodisi zaradi visokih honorarjev, ki jih je zahteval po svoji oskarjevski zmagi, ali pa zato, ker industrija v njem ni videla vodilnega moža, ki bi lahko "prodal" cel film. V Botru 3 (1990) se na primer ni pojavil, saj se mu s studiem ni uspelo dogovoriti za honorar, ki bi bil primerljiv s plačo Ala Pacina (ta je za ponovno upodobitev Michaela Corleoneja dobil pet milijonov dolarjev).

Od Stalina do Eichmanna
V tem pooskarjevskem obdobju je bil njegov največji uspeh tako vloga teksaškega rangerja v TV miniseriji Lonesome Dove (1989), ki mu je prinesla nominacijo za emmyja. Še eno nominacijo - in zlati globus - je dobil za upodobitev Josipa Stalina v Stalinu (1992), tretjo pa za nacističnega veljaka Adolfa Eichmanna v The Man Who Captured Eichmann (1996).

Prejel je štiri zlate globuse, nazadnje leta 1980 za film Apokalipsa zdaj. V filmu Apostol (1997), za katerega je napisal tudi scenarij, je prevzel glavno vlogo, zanjo je prejel svojo peto nominacijo za oskarja.

Med drugim je upodobil še nasilnega in čudaškega očeta Dixona Dossa v Altmanovem filmu Medeni mož (1998), zaigral v filmu Božič na kvadrat Setha Gordona in pod režijsko taktirko Davida Dobkina v filmu Sodnik (2014) upodobil ostarelega sodnika Josepha Palmerja, ki se zaradi umora znajde na zatožni klopi. Za vlogo ob Robertu Downeyju Jr. je bil nominiran za oskarja.

V posel sem prišel, ker sem hotel igrati, ne pa, da bi bil zvezda. "Zvezda" je čudna beseda, še posebej v tej deželi. Ko sem prvič segel v roko producentu Velikega Santinija, še preden sem se sploh lahko usedel, je že izjavil, da "govorijo o oskarjih". Preden smo sploh začeli z vajami. Cela industrija je naravnana k temu - oskarjem, zvezdniškemu sistemu.