Scenaristka Saša Petejan, režiser Dušan Moravec in direktor fotografije Jure Nemec so se poglobili v poglavje zgodovine, ki je še danes tako doma kot na tujem potisnjeno v pozabo. Film prisluhne intimnim izpovedim nekdanjih internirancev, ki jih je v letih 1942 in 1943 Mussolinijeva vojska odpeljala v italijanska fašistična taborišča.

Nekdanji interniranci in njihovi svojci razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik.

Raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, o tem premalo vemo. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi.

Izhodišče za nastanek dokumentarca je bila fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci avtoric novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Vizualno podobo filma so narekovale prav avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci. Ritem mu dajejo tudi prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.

Film je namenjen predvsem ohranitvi zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo ter spodbudi refleksije o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.