Film
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 35 glasov Ocenite to novico!
Na pragu sezone nagrad je jasno, da Zvezda je rojena cilja na pet, morda šest nominacij v ključnih oskarjevskih kategorijah. Po izvrstnih prvih recenzijah nas gotovo čaka še negativna reakcija na (pretirano) hvalo, a to ne spremeni dejstva, da bo film pri mainstreamovskem občinstvu najbrž dosegal ogromno gledanost. Foto: IMDb
Lady Gaga je znana tudi po tem, da ima celo vojsko (preveč) gorečih oboževalcev. Fani, ki si pravijo "little monsters" (male pošasti), so na premierni konec tedna z lažnimi recenzijami na Twitterju pljuvali film Venom, ki je na platna prišel na isti dan kot Zvezda je rojena, da bi svoji ljubljenki tako pomagali do naslova najbolj gledanega filma. Foto: IMDb
Bradley Cooper, ki ima - nepojasnljivo - v življenjepisu že tri igralske oskarjevske nominacije, pa čeprav je bila doslej njegova najprepričljivejša vloga glas računalniško animiranega rakuna, si končno enkrat zasluži vse pohvale, ki ga čakajo. Foto: IMDb
Skoraj vse pesmi v filmu so izvirne (oskar v tej kategoriji je že skoraj zagotovljen). V večini primerov so tudi zelo spevne in istočasno delujejo kot samostojni singli in kot del zgodbe. Foto: IMDb
Zanimivost: Jacksonov bend v filmu igra dolgoletni spremljevalni bend Neila Younga. Foto: IMDb
Zvezda je rojena je seveda tudi prilika o tem, kako velika je razlika med genezo zvezd 21. stoletja in zvezdniki vseh prejšnjih generacij. Foto: IMDb

Filmska recenzija: Zvezda je rojena

Eden od zgodnjih favoritov oskarjevske sezone
8. oktober 2018 ob 09:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zelo lahko je zaviti z očmi ob obetu zgodbe starega rockerskega mačka, ki bo po svoji meri oblikoval nadobudno mlado pevko. Zvezda je rojena se na srečo bolj kot k mitu o Pigmalionu nagiba k Ikarovi zgodbi o vzponu in padcu ter k znani žalostinki o bremenu slave. Toda ali lahko film upraviči vse evforične hvalnice, s katerimi so ga zasuli prvi gledalci in recenzenti?

O tem, da je na preprosti, linearni zgodbi filma Zvezda je rojena nekaj skoraj mitskega, priča že podatek, da je imela vsaka doba filma svoje utelešenje "Ally", od Janet Gaynor v izvirniku (1937) do Judy Garland v prvi priredbi (1954) in Barbre Streisand v dvajset let poznejši različici (1976). Tokrat je karte skušal premešati Bradley Cooper, za katerega je film tudi režijski in scenaristični prvenec (pri pisanju sta sodelovala še Will Fetters in Eric Roth), da glavne moške vloge seveda niti ne omenjamo.

Če zaplet že poznate, tukaj ni več kaj dodati. Jackson Maine (Bradley Cooper) je rocker v srednjih letih, ki ima sicer sijajno kariero, a zaradi odvisnosti od alkohola in tablet komaj še drži glavo nad gladino. Pred svojimi bližnjimi skriva tudi, kako zelo ga pri nastopanju ovira vse hujši tinitus. Ko se nekega dne na lovu za naslednjo steklenico poda v naključno izbran bar, ga pevski nastop natakarice Ally (Lady Gaga) začara na prvi pogled. Sledi predvidljiva, večna zgodba o strastni ljubezni, umetniškem navdihu in tragediji odvisnosti, zašpili pa jo konec, ki ga tukaj ne bomo izdali, čeprav po osemdesetih letih to najbrž ne bi več smel biti kvarnik.

Scenarij k osrednjemu konfliktu zgodbe v resnici ne pristopa s te ali one perspektive: osrednji "problem" ni Jackova posesivnost do Ally in njene kariere, prav tako ne prepreke, na katere mlada ženska naleti v moški, pogosto seksistični industriji, ali breme slave v digitalni dobi. Vsi ti elementi so prisotni, a niso plasirani na način, da bi odtegnili našo pozornost od rdeče niti – romantične drame o paru, ki je čisto slučajno neverjetno slaven. Vprašanje, kako je slava vplivala na njuno tragično zgodbo, ostane bolj ali manj nedotaknjeno. Zato se je skoraj treba vprašati, zakaj je bila pravzaprav potrebna še ena priredba filma Zvezda je rojena, če ne skuša povedati ničesar relevantnega ali novega o času, v katerem živimo. Zakaj si je Bradley Cooper izbral prav to zgodbo za svoj veliki avtorski debi? Odgovor je najverjetneje preprost: ne zato, ker bi ga zanimala sama zgodba, ampak zato, ker ga zanima, kako ta zgodba vpliva na ljudi.

Vse v filmu je usmerjeno v en sam cilj: da bi gledalec dobil čim bolj celostno izkušnjo, da bi ga romanca potegnila vase in na plano izvabila čustva (prav gotovo vam je že kdo priporočal, da s seboj v kino vzamete robce). Zvezda je rojena je kasičen film nekih preteklih časov, film, ki občinstvo od prvega prizora naprej vabi, naj se prepusti melodrami; verodostojnost je pri tem sekundarnega pomena (ob prizoru, v katerem Jackson na oder potegne popolnoma nepripravljeno Ally, je najbrž vsakomur jasno, da v resničnem življenju takega nastopa nihče ne bi mogel speljati fantastično – a jo vseeno hočemo videti uspeti in točno to tudi dobimo).

Podajamo se v sfero, v kateri sta tragično končala Jack in Rose, v kateri sta ljubila Rachel Marron in Frank Farmer. Melodramatična ljubezen te vrste je izumrla v devetdesetih. Bosta Jack in Ally kdaj zasedla tako pomembno mesto v popkulturi, da ob njunih imenih ne bo treba navajati naslova filma? Prezgodaj je, da bi lahko to vedeli – vsekakor pa sta oba našteta primera v večnost zajadrala na krilih neuničljivih popbalad, singlov, ki sta vgrajena v naš kolektivni DNK. Se pesem The Shallow lahko meri z My Heart Will Go On ali I Will Always Love You? Je to res komad, ki nas bo še desetletja vračal k veliki ljubezni Jacka in Ally? Morda je nepošteno, da se nagibam k negativnemu odgovoru, še posebej, ker je našo neracionalno, a nezanikljivo ljubezen do Titanika in Telesnega čuvaja obarvala tudi nostalgija.

Lady Gaga je v filmu tako dobra, kot ste najbrž že kje prebrali, da je. Ne gre za to, da je zaradi njenih rjavih (in pozneje rdečih) las ne bi spoznali, gre za to, da je dovolj prepričljiva, da nimaš ves čas pred očmi popzvezde – isto je pred njo v tej vlogi uspelo Barbri Streisand (Madonna, na primer, pa v nobenem poskusu ni presegla svoje zunajfilmske slave. Ironično je, da je v pevski karieri ravno Gaga dedinja Madonnine nezmotljive intuicije za preobrazbo.) Malce problematično je, kako površno in pokroviteljsko scenarij obravnava Allyjino preobrazbo iz "resne" pevke v hipersproducirano popsenzacijo. Mar ni ravno Gaga sama (pa tudi Sia, St. Vincent, Lorde in druge) dokaz, da se mainstreamovski uspeh in niansirane, osebne pesmi v popu medsebojno ne izključujejo vedno? Lahko je razumeti, da bi pevec Jacksonovega kova obsojal tak žanrski prehod, a zdi se, kot da film pričakuje, da bomo tudi gledalci zavzeli to pavšalno, preživeto stališče. Cooper ima svojega protagonista preveč rad, da bi resno obsodil njegov napuh.

"Maybe it's time to let the old ways die" je prvi verz komada, ki ga boste slišali še velikokrat – ko Jackson poje o "starih navadah", prerokuje tudi svoj glasbeni zaton; Zvezda je med drugim tudi žalostinka o propadu rockerja stare šole (čeprav bi se dalo argumentirati, da se je to izumrtje že davno zgodilo. Eddie Vedder, Dave Grohl, Bono in podobni že dolgo niso več utelešenje razvrata ali dekadence, razni Axli Rosi pa sodijo v zaključena poglavja rokenrola.)

Ne samo, da brez težav verjamemo, da je Gaga naivna, neizkušena pevka, prav tako lahko je verjeti vsakemu koraku v njeni zvezi z Jacksonom. Bradley Cooper, ki ima – nepojasnljivo – v življenjepisu že tri igralske oskarjevske nominacije, pa čeprav je bila doslej njegova najprepričljivejša vloga glas računalniško animiranega rakuna, si končno enkrat zasluži vse pohvale, ki ga čakajo. Popolnoma se je zlil z zaraščenim, momljajočim likom Jacksona, ki lovi ravnotežje nekje med karizmo zvezdnika in ponižanjem zasvojenca. Tako kot Gaga je tudi on vse pesmi odpel sam in čeprav se s soigralko seveda ne more primerjati, je njegov hripavi, izmučeni glas (lahko) odraz desetletij življenja na robu.

Zvezda je rojena torej ni inovativen film s kako poglobljeno ali svežo poanto; to je film, ki je bil pred tem dobesedno posnet že trikrat. A to ne pomeni, da ni vreden ogleda ali da ob njem ne boste uživali. Režijsko je dovolj kompetenten, da bo Cooper odslej veljal za vsestranskega ustvarjalca (koncertne prizore je posnel na lanskem festivalu Glastonbury, kar je moralo biti precejšen izziv). V zgodovino pa se bo Zvezda je rojena tako ali tako vpisal kot tisti film, s katerim se je začela dolga, plodna igralska kariera Lady Gage. (Vstavi obvezni dovtip, vezan na naslov filma.)

Ocena: 4; piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
Ropotanje122
# 08.10.2018 ob 11:16
Filma nisem gledal je pa lady Gaga umetnica v pravem pomenu besede in je vsaj za moje pojme vsepreveckrat obravnavana kot samo še ena pop pevka. Zato sploh nisem presenečen, da dobiva tako dobre ocene za svoj igralski prvenec.
yanker
# 08.10.2018 ob 10:11
Oskar 100%
blizzard76
# 08.10.2018 ob 10:54
Gledal ta vikend v kinu, film je boljši kot sem pričakoval. 8/10
oziris.va
# 08.10.2018 ob 10:24
Lady Gaga je znana tudi po tem, da ima celo vojsko (preveč) gorečih oboževalcev. Fani, ki si pravijo "little monsters" (male pošasti), so na premirni konec tedna z lažnimi recenzijami na Twitterju pljuvali film Venom, ki je na platna prišel na isti dan kot Zvezda je rojena, da bi svoji ljubljenki tako pomagali do naslova najbolj gledanega filma.

Katastrofa. Sicer pa, eh ... raje ne bom nič napisal.
pjandura
# 08.10.2018 ob 13:38
Pozabljate, da je Lady Gaga že dobila zlati globus za American horror story. Tudi študirala je film in ni kar neka pop pevka, ki je padla iz hruške.
balrog
# 08.10.2018 ob 14:19
Ocena: 4 Meni se zdi skromna, za film, ki je material za oskarja. Je pa nacionalni portal MMC zame že zdavnaj izgubil filmsko kritiško verodostojnost, ko sta bila z ocenama 5 ocenjena filma Črni panter in The Last Jedi. Oba blockbusterja, oba ustvarjenja z edinim namenom, da cuzata ljudi in služita denar, z majavo zgodbo, okorno igro, okornimi dialogi,okornimi zapleti, scenarijem, ki nima ne repa, ne glave, holivudski franšizi pač. Pri neodvisnih produkcijah, ki so scenaristično, igralsko presežki, 100krat cenejši, pa nacionalka kaže svoje zobe :)
V-J
# 08.10.2018 ob 15:43
balrog, tako kot na področju novičarstva, je na MMCju tudi pri teh filmskih "kritikah" postal velik problem, da pisci člankov in kolumn ne pišejo o zadevah objektivno, pač pa skozi prizmo svojega pogleda, ki ga pač imajo na svet.
Na primer tale Ana Jurc, ki piše te filmske kritike, nikoli ne opiše filma kot takšnega (torej scenarija, zgodbe, dialogov, scenografije, glasbe, posebnih učinkov, igre...), pač pa skozi svojo kritiko poskuša v javnost sforsirati čimveč svoje skrajnofeministične agende. Tudi filma samega ne ocenjuje po kvaliteti, pač pa po tem, v kolikšni meri se ta sklada z njenim skrajnofeminističnim pogledom na svet.
Podobno npr.Boris Vasev, ki piše o političnih temah, ne bo objektivno opisal političnega dogodka, ki se je zgodil, pač pa bo skozi svoj članek/kolumno/komentar poskušal v javnost sforsirati čimveč svoje skrajnolevičarske agende.
S tem ne bi bilo nič narobe, če bi ti "novinarji" to počeli na nekem svojem blogu, twitterju ali ne vem kje. Ko pa to počnejo na javnem portalu, pa ni več ok. Nenazadnje jih plačuje javnost. In, ta javnosti, ki plačuje Ano Jurc, v veliki večini ne bere filmskih kritik za to, da vidi, koliko je feministične agende v filmih, ki so v kinu, pač pa, da vidi, ali se jih splača pogledati.
TopGun78
# 08.10.2018 ob 10:31
Film si zasluži vsaj oceno 4+ ali -5!
Komentar na rezencijo: pesem Shallow ni mogoče primerjati z I will always love you ali pa My heart will go on, je pa mogoče primerjati pesem I will never love again, ki se lahko postavi ob bok omenjenima dvema, če ne celo presega...
xskip
# 08.10.2018 ob 09:25
fin video:
Why Hollywood Keeps Remaking A Star Is Born
https://youtu.be/GPBGgl9suxA
Kazalo