Foto:
Foto:
sašo Podgoršek
Sašo Podgoršek je v 25 dneh na turneji posnel za 36 ur filmskega materiala. Foto: Liffe
Nikamor brez značilne čepice.
marc Rothemund na Liffu Nemčijo zastopa ob boku velikega Wima Wendersa. Foto: Liffe

Režiser, ki se je že pred trinajstimi leti proslavil s študentskim filmom Koza bo preživela, se s filmom Razdružene države Amerike noče vpisati v strujo priotiameriške (oz. protibushevske) filmografije, ampak je skušal le naslikati mešane občutke, ki so Američane navdajale po predsedniških volitvah leta 2001. Četrta turneja Laibachov je namreč sovpadla ravno z obdobjem po ponovni izvolitvi Georgea Busha, zato z glasbo v film vstopajo tudi širše zastavljene misli.

15 koncertov je skupino Laibach popeljalo po ZDA in Kanadi, od vzhodne obale (Washington, Philadelphia, Boston) prek Montreala in Toronta v Cleveland in Chicago ter prek Denverja na zahodno obalo (Portland, Vancouver, Seattle, San Francisco in Los Angeles). Med drugim so v Seattlu nastopili na festivalu slovenske avantgardne umetnosti (State of Art: The New Slovene Avant Garde) izdajateljske hiše Scala House Press in organizacije Northwest Film Forum.

Podgoršek je bil pri snemanju filma presenečen predvsem nad tem, da je pri Američanih naletel na tako pripravljenost za sodelovanje: povabila k izjavi pred kamero ni zavrnil prav nihče od devetdesetih intervjuvancev, ki jih je režiser ustavljal na koncertih Laibachov.

Grenkosladko filmsko obzorje Marca Rothemunda
V Ljubljano je na festival prišel tudi nemški režiser Marc Rothemund, ki je svoj filmski prvenec, Ljubezenski prizori s planeta Zemlje, posnel pri tridesetih, manj kot deset let kasneje pa si je na Liffu že zaslužil uvrstitev v sekcijo Posvečeno.

Letos Slovencem predstavlja dramo Upanje umre zadnje (2002), pripoved mlade policistke, vržene v svet nasilja in moške nadvlade, ter zdaj že pogosto hvaljeni film Zadnji dnevi Sophie Scholl. Gre za zgodbo o pogumu civilistov v protihitlerjevskem boju med drugo svetovno vojno.

Ne pusti se vkalupiti
Upanje umre zadnje je po mnenju kritikov tako pretanjena študija narave policijskega poklica, da ga vrtijo celo na nekaterih policijskih šolah v Nemčiji. Glede siceršnjega ustvarjanjapri izbiri filmskih projektov se Rothemund, po lastnih besedah, drži "pravila jing-jang": družbeno angažirane drame "uravnoveša" z lahkotnejšimi komedijami. Po tem ključu ga zdaj zopet čaka lažji žanr. Poleg filma o Sophie Scholl Liffe predvaja tudi v Berlinu nagrajeno Julie Jentsch ter Ljubezenske prizore s planeta Zemlje.

Odločitev je v rokah gledalcev
V bitki za zlati kolut, najboljši film po izboru gledalcev, še vedno vodi komedija Zveza Kebab. Od 36 filmov, med katerimi bodo gledalci lahko izbirali, se jih je prek filmskih platen sprehodilo že 17. Zveza Kebab je dosegla zavidlijivo povprečno oceno 4,66, na repu kolone pa je ostal film redna ljubimca z oceno 3,54.