Jonathan Groff (v sredini), Murray Bartlett (levo) in in Frankie J. Alvarez (desno) iščejo ljubezen in življenjsko srečo v San Franciscu, kjer bi gejem (vsaj v četrti Castro) težko še rekli manjšina. Foto: HBO
Jonathan Groff (v sredini), Murray Bartlett (levo) in in Frankie J. Alvarez (desno) iščejo ljubezen in življenjsko srečo v San Franciscu, kjer bi gejem (vsaj v četrti Castro) težko še rekli manjšina. Foto: HBO
Po skromni začetni gledanosti serije je prelomnica prišla s peto epizodo prve sezone, v kateri sta se Patrick in Richie spoznavala med romantičnim izletom po mestu, ki je videti kot razglednica. Foto: HBO

Ne dobimo ravno veliko priložnosti za pripovedovanje gejevskih zgodb, zato je pomembno, da poslušamo, kaj imajo ljudje povedati, kaj jim je všeč in kaj jim ni ...

Jonathan Groff
Lažje kot s Puncami bi bilo potegniti vzporednico med Looking in Zlatimi puncami, ki naj bi bile tako ali tako samo krinka za štiri ostarele gejevske 'tete', v Looking so se jim ob koncu prve sezone poklonili z odjavo špico Thank You For Being a Friend iz prav te serije o sivolasih hudomušnih - da, tetah s Floride.


Čeprav je največ medijske pozornosti pobrala razvpita Lena Dunham s svojimi Puncami, ki so zdaj zakorakale v četrto sezono, sta na HBO-ju te dni premieri doživeli še dve seriji: nova Togetherness (Skupnost) in že uveljavljena Looking, ki se zdaj nadaljuje z drugo sezono. Medtem ko se o prvi, novem podvigu bratov Duplass na temo družine in partnerstva, mnenja še oblikujejo, je Looking (z geslom "Find something real" oziroma "Najdi tisto pravo"), ki spremlja življenje trojice najboljših prijateljev, gejev iz San Francisca, s prvo sezono postavila merila precej visoko. Tudi zato, ker ne gre za le še eno stereotipizirano serijo o promiskuiteti in divjih zabavah znotraj istospolno usmerjene skupnosti, ampak fantje, kot nakazuje že naslov (čeprav slovenski prevod Iskanje ni v celoti ustrezen, saj gre za izraz, ki ga geji uporabljajo na družbenih omrežjih, sploh Grindrju, ko so zainteresirani za bežna srečanja), iščejo ljubezen in življenjsko srečo.

V središču serije pod taktirko producenta Andrewa Haigha (leta 2011 se je uveljavil z neodvisnim gejevskim filmom Weekend) in režiserja Michaela Lannana je Patrick Murray (Jonathan Groff), oblikovalec računalniških iger v poznih dvajsetih, "priden fant" iz Denverja, ki šele dobro odkriva svojo seksualnost in vse razsežnosti, ki jih ponuja. Potem je tu Agustin (Frankie J. Alvarez), Paddyjev najboljši prijatelj od časov študija na Berkeleyju, ne ravno uspešni umetnik iz premožne družine kubanskih priseljencev na Floridi, trojico pa zaokroža postavni in brkati Dom (Murray Bartlett), someljer v dragi restavraciji na robu 40 let življenja.

Vsi trije izmed protagonistov se zapletajo v razmerja, ki obetajo ali pač ne (sploh Paddy je ves čas razpet med "proletarskega" Richieja (Raul Castillo) in svojega šefa Kevina (Russell Tovey), ki pa žal že ima fanta), vse skupaj pa je posneto v jeziku, všečnemu gejem kot strejtom, saj se ustvarjalci izogibaju karikiranju in je kmalu po ogledu prve epizode vsakomur jasno, da ne gre za nikakršno "gejevsko različico Punc in/ali Seksa v mestu", kot se je ugibalo pred premiero, ki se je zgodila točno pred letom dni.

Keith Urlich z BBC-ja je zapisal celo, da gre za "eno najbolj revolucionarnih upodobitev življenja gejev na televiziji, saj to življenje prikazuje kot nekaj čisto običajnega". Dodaja, da je osvežujoče gledati serijo o gejih, ki ni ves čas na robi kontroverznosti in ki se posveča polnokrvni drami, namesto da bi ves čas želela razburjati. Seveda tu ne gre brez omembe "proto-Lookinga", sprva britanske, nato še za ameriške gledalce predelane (in veliko slabše) Queer As Folk (pri nas smo jo gledali pod naslovom Moške zadeve), v kateri so se v središču prav tako znašli trije geji, takrat iz Manchestra. A (britanska) družba ni bila pripravljena na moški seks na malih zaslonih, po premieri prve epizode so se, denimo, umaknili mnogi oglaševalci, je pa vrednost serije vztrajno rasla na "črnem trgu" ...

Danes, 15 let pozneje, se nihče več ne zgraža, ko skoraj oziroma točno 40-letni Dom na že omenjenem Grindrju "pobere" komaj (če sploh?) polnoletnega fanta, Agustin pa se s partnerjem in naključnim znancem zaplete v trojčka (enega izvede celo z "najeto delovno silo"), vse skupaj je bolj kot v smislu rušenja tabujev prikazano kot nekakšna antropološka študija obnašanja posameznikov znotraj neke skupnosti, razmišlja Urlich, ki pa pogreša kak močen ženski glas poleg Domove prijateljice Doris (Lauren Weedman) in vključevanje transseksualnih likov, sploh v času, ko se je transseksualka Laverne Cox iz Orange Is The New Black znašla na naslovnici revije Time.

Če so prvi sezoni Looking nekateri očitali dolgočasnost in, da, običajnost, so jim ustvarjalci s prvo epizodo druge ponudili drzen odgovor: trojica se odpravi ven iz mesta, v kočo Domovega še svežega fanta, kjer jih namesto sproščanja v naravi brez alkohola in ob družabnih igrah, kot si je vikend zamislil Patrick, čaka vse kaj drugega: gozdni razvrat in, tako kot v prvi epizodi nove sezone Punc, ekspliciten prizor seksa, v katerem tokrat nastopa naš ne več tako naivni (no, treba je dodati, trenutno zelo zadeti) Paddy.

Glavni igralec Jonathan Groff je pred tedni v pogovoru za Vulture priznal, da je ekipa upoštevala kritike prve sezone: "Ne dobimo ravno veliko priložnosti za pripovedovanje gejevskih zgodb, zato je pomembno, da poslušamo, kaj imajo ljudje povedati, kaj jim je všeč in kaj jim ni, to pa poskušamo upoštevati kot konstruktivno kritiko." V tej luči so dali tudi vidnejšo vlogo Doris (celo simpatijo dobi!) in vključili predstavnike različnih telesnih tipov, ne le izklesane latinolepotce, kakršen je, recimo, Paddyjev (ne)sojeni Richie. Že prva epizoda, denimo, je nakazala, da se utegne Agustin zagledati v očarljivega "medveda" ...

Še vedno pa je iskanje življenjske sreče tisto, kar Looking najbolj definira. Kot pravi Andrew Haigh: "Mišljenje, da se moraš najti pri 24, pač ni nujno točno. To lahko pride v tvojih 30, v tvojih 40 ali celo v tvojih 50 - pri gejih lahko to traja malo dlje kot pri drugih. Traja, da ugotoviš, kaj hočeš." In tako je tudi s šovom samim, ki se utegne v drugi sezoni resnično najti, upajo ustvarjalci.

Ne dobimo ravno veliko priložnosti za pripovedovanje gejevskih zgodb, zato je pomembno, da poslušamo, kaj imajo ljudje povedati, kaj jim je všeč in kaj jim ni ...

Jonathan Groff