Na mednarodnih razstavah umetniške fotografije v Bruslju leta 1905, v Brnu 1907 in v Oslu 1908 je za svoje fotografije prejel medalje in priznanja. Rodil se je leta 1880 na gradu Puštal pri Škofji Loki. Fotografijo je študiral v Münchnu in na Dunaju. Stekleni fotografski atelje z najmodernejšo fotografsko opremo je odprl v Ljubljani leta 1905. Portretiral je številne znamenite Slovence, tudi Ivana Cankarja, ki je bil njegov prijatelj. Bertholda so sprejeli medse tudi slikarji impresionisti Grohar, Jakopič, Sternen in drugi. Bil je edini fotograf, ki je imel čast razstavljati skupaj z njimi doma in na tujem. Berthold je bil tudi mentor fotografov amaterjev in še dolgo po smrti vzor številnim slovenskim fotografom.

Fotografije kot slike, slike kot fotografije
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je med slikarji in fotografi vladal svojevrsten odnos. Fotografi so se trudili narediti fotografije čim bolj podobne slikam, slikarji pa so fotografijo uporabljali kot predlogo za svoje slike. Berthold je sledil tokovom takratne evropske in ameriške impresionistično usmerjene fotografije, tako imenovane piktorialistične oz. piktoralistične fotografije. Beseda "pictorial" pomeni slikovit, slikoven. Med drugimi je v rabi tudi izraz fotoimpresionizem. Avgust Berthold se je osredotočil na izbiro in kadriranje fotografskih motivov, te je pozneje v temnici obdelal na posebnem papirju s posebnimi kemičnimi postopki in tehnikami plemenitega tiska. Eden takih cenjenih postopkov za doseganje umetniških učinkov, ki ga je Berthold uporabljal, je bil gumijev postopek s pigmentiranjem - toniranjem fotografij v izbranem barvnem odtenku. Bertholdove mehko zrnate, pikčaste fotografije, polne razpršenih, migetajočih in zamegljenih obrisov, dajejo vtis trenutne, bežne zaznave. Motive fotografiranja je omejil na pokrajino, figuro v krajini, naravo in drevesna tihožitja. Nadvse ljubi so mu bili mehko izrisani motivi brez, brezovih logov, gozdov, močvirij, dreves ob vodi ter motivi neskončnih morskih širjav, jadrnic in marin.

Tudi inovator in filatelist, predvsem pa oče
Avgust Berthold je bil vzoren oče. Žena Helena in hči Ema sta bili njegovi ljubljenki.
Poleg brez in morja je imel še eno strast - jadranje. Prosti čas je izrabil za obiskovanje Devina in jadranje po severnem Jadranu. V Devinu je začel prijateljevati z znamenitim avstrijskim pesnikom Rainerjem M. Rilkejem. Jadral je tudi po Ljubljanici. Širši javnosti manj znano pa je Bertholdovo inovatorsko delo; bil je eden izmed začetnikov rentgenske fotografije na Slovenskem. Manj znano je tudi, da se je ukvarjal s fotografijo akta in da je bil filatelist.

Breze, morje in neskončno na TV Slovenija
Scenarist in režiser filma Zdravko Pečenko je s številnimi sodelavci in nastopajočimi posnel del razgibanega življenja fotografa Avgusta Bertholda, ki ga je upodobil igralec Dario Varga.

Dokumentarno-igrani film Breze, morje in neskončno je bil na sporedu 1. programa TV Slovenija. Bertholdovo zgodbo so sooblikovali strokovni sodelavec in raziskovalec njegovega dela, osrednji narator dr. Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, Bertholdova vnuk in vnukinja Marko Gliha in Marta Vozlič ter njegov pravnuk, arhitekt Matej Vozlič, ki je že leta 1997 sodeloval pri pripravi odmevne razstave Bertholdovih fotografij v Mestni galeriji Ljubljana. Film sta sofinancirala ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Škofja Loka, nastal pa je v produkciji Zavoda Skledar iz Ljubljane.