Na prvem programu Televizije Slovenija se je začel nov cikel šestih oddaj Pogled na, ki se bo od slikarstva Fortunata Berganta podal še v ljubljansko stolnico, začetek nove serije oddaj pa bo končal film o panoramskih slikah Marka Pernharta. Serija Izobraževalnega programa RTV Slovenija, ki na strokoven in hkrati poljuden način predstavlja pomembna slovenska umetnostnozgodovinska dela, nastaja po zamislih umetnostne zgodovinarke Nataše Golob, vsak desetminutni film pa je delo različnih slovenskih strokovnjakov.

V vsaki oddaji popelje gledalce po svetu umetnosti pripovedovalec Igor Velše, režijo pa je prevzel Jure Pervanje. Dokončna podoba oddaj je še delo snemalcev Jureta Nemca in Lenarta Vipotnika, montažerja Milana Miloševiča, organizatorja Gorazda Končarja in redaktorice oddaj Marijane Filipič. Preostale tri oddaje serije Pogled na bodo prišle na vrsto februarja prihodnje leto.

Portret, ki napoveduje nov čas
Prva oddaja je nastala v sodelovanju z muzejskim svetovalcem iz Narodne galerije v Ljubljani Andrejem Smrekarjem. Portret Jožefa Antona barona Codellija je slikar Fortunat Bergant, ki je zagotovo ena najbolj samosvojih in ustvarjalnih osebnosti v slovenski baročni tradiciji, naslikal leta 1762. Delo, ki si ga je mogoče ogledati v stalni zbirki Narodne galerije, ima posebno mesto v okviru portretnega žanra na Slovenskem. Od preostalih portretov tistega časa, ki so bili izdelani po ustaljenih predlogah, izstopa Codellijev portret predvsem s poudarjeno individualnostjo in realizmom in tako napoveduje nov čas v umetnosti.

V slikarstvu Fortunata Berganta, ki se je rodil leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku, umrl pa leta 1769 v Ljubljani, so vidni vplivi neapeljskega slikarstva, španskega naturalizma in pa francoskega in rimskega slikarstva, poleg tega pa je poznal tudi srednjeevropsko baročno slikarstvo. Na njegovo delo sta med domačimi avtorji vplivala še Valentin Metzinger in Franc Jelovšek. Bergant je slikal tabelne podobe za cerkvene naročnike in samostane, njegov opus pa obsega tudi vrsto plemiških portretov.

300 let ljubljanske stolnice
Druga oddaja, ki je nastala ob sodelovanju z Ano Lavrič iz ZRC-ja SAZU-ja, se posveča zgodovini ljubljanske stolnice, njeni gradnji in poti skozi čas, ob tem pa ne pozablja niti na ljudi, ki so pomagali to pot zgraditi in na njej tudi sodelovali. Oddaja se ustavlja pri prostoru te sakralne arhitekture v mestu, na njeni zunanji podobi in njeni notranjščini, v kateri so pred nedavnim končali restavracijo fresk Giulia Quaglia. Ustvarjalci oddaje seznanjajo gledalce s ključnim spomenikom slovenske zrele baročne arhitekture in nepogrešljivim poudarkom ljubljanske mestne vedute, z dokumentarcem pa hkrati zaznamujejo 300-letnico počastitve stolnice, duhovne in estetske spremljevalke življenj prebivalcev slovenske prestolnice.

Panoramski pogled s Šmarne gore
Tretja oddaja Pernhartove panoramske slike, ki so jo pripravili z direktorico Narodne galerije Barbaro Jaki, se podaja v romantično krajinarstvo, ki sta ga k nam prinesla Anton Karinger in Marko Pernhart. Gre za čas, ko je staro celino zajela industrijska revolucija, ki je med drugim prinesla razvoj prometa, s tem pa tudi popotništva, kar je pripomoglo k priljubljenosti krajinskega slikarstva v tem času.

Marko Pernhart, ki se je rodi leta 1824 v Srednjem Medgorju na avstrijskem Koroškem, umrl pa 1871 v Šentrupertu pri Celovcu, je zaslovel predvsem z monumentalnimi panoramskimi slikami, med katerimi najdemo tudi poglede s Šmarne gore iz okoli leta 1866. Slike, na katere se oddaja tudi posebej osredotoči, hrani Narodna galerija. To zvrst krajinskega slikarstva zaznamuje dvignjeno očišče in kar najširši pogled, ki obsega včasih več kot 150 stopinj, kolikor je zorni kot človeškega očesa.