Podoba, ki jo bomo do konca novembra še velikokrat srečali Foto: Liffe.si
Podoba, ki jo bomo do konca novembra še velikokrat srečali Foto: Liffe.si
Prizor iz filma Ljubljana je ljubljena.
Slovenska prestolnica, ovekovečena na filmskem traku. Foto: Liffe.si
Prizor iz filma Zadnji dnevi Sophie Scholl.
Marc Rothemund je v svojem filmu zopet odprl temna poglavja nemške zgodovine. Foto: Liffe.si
Za nagrado Amnesty International se bo potegoval tudi iransko-francoski film Potepuški psi. Foto: Liffe.si

Mednarodni filmski festival, ki bo med 10. in 24. novembrom ljubljanske dvorane polnil že šestnajstič, s svojim izborom filmov premošča vse večji prepad med komercialno, visokoproračunsko filmsko produkcijo in umetniškim filmom. V petih dvoranah prestolnice - od Cankarjevega doma pa do Kina Vič in Kinodvora - se bo tudi letos odvrtelo osem programskih sklopov: Perspektive, Predpremiere, Obzorja, Dokumentarci, Ekstravaganca, Posvečeno, Odbitki in Izbor kratkega filma; slednji bo potekal v sodelovanju s festivalom Maremetraggio iz Trsta.

Začetek in konec v znamenju Slovencev
Odprtje festivala bo kakopak zaznamovala slovenska premiera filma Odgrobadogroba, ki je ognjeni krst v tujini že preživel: zgodba o govorcu na pogrebih je Janu Cvitkoviču v zadnjem mesecu prinesla nagradi na festivalih v San Sebastianu in v Varšavi. Iztek festivala pa bo poleg slovesne podelitve nagrad zaznamovala tudi svetovna premiera letos posnetega filma Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena.

Sekcija Posvečeno bo letos hommage nemškima avtorjema: prvi je tudi pri nas priljubljeni filmski veteran Wim Wenders, družbo pa mu bo delal mladi Marc Rothemund; zadnji je nase opozoril s kritično zgodovinsko dramo Zadnji dnevi Sophie Scholl.

Vsako leto več lovorik
Podelitev nagrad se bo držala vzorca prejšnjih let. Najboljši film v sekciji Perspektive, ki ga bo izbrala mednarodna žirija, bo prejel 5.000 evrov in nagrado vodomec. Nagrada občinstva, za katero obiskovalci glasujejo z lepljenjem ocen na uporabljene vstopnice, se imenuje zlati kolut. Komisiji bo predsedovala avstralska režiserka Cate Shortland, ki je lani v Ljubljani prejela vodomca za film Popolni preobrat.

Mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev Fipresci, ki na večjih filmskih festivalih izbere najboljši film, bo letos že drugo leto zapored svoj film izbrala tudi na Liffu, v sekciji Jug jugovzhodno.

Novost letošnjega festivala pa je nagrada Amnesty International, ki jo bo ta humanitarna organizacija podelila najboljšemu filmu na temo človekovih pravic. Člani njihove komisije so pisatelj Allan Berg Nielsen, režiser Hans van Gerven ter režiserka,scenaristka in predsednica Društva filmskih ustvarjalcev Slovenije Maja Weiss.

K filmu spada pogovor
Spremljevalni program festivala bo vse prej kot potisnjen v stran: v okviru filmske delavnice produkcija digitalnega filma bo na vprašanja gostov odgovarjal producent Carl Schoenfeld. Avtor celovečerca My Brother Tom bo predstavil pasti in prednosti dela z lahko videokamero.

Predprodaja vstopnic poteka od 20. oktobra do 9. novembra, natančen spored in kratke opise filmov pa si lahko ogledate tukaj.