Tri smučarske letalnice se potegujejo za naslov največje naprave na svetu: Vikersund, Planica in Kulm. Vse tri odlikuje profil, ki ga je zarisal Janez Gorišek.

Dokumentarni film Leteti pripoveduje o zgodovini razvoja smučarskih poletov, o lovu za rekordom. Poskuša odgovoriti na vprašanje, koliko najboljših rešitev se mora sestaviti za najdaljši polet na svetu. Spremlja razvoj opreme, prenovo dveh letalnic, priprave in treninge najboljših tekmovalcev. Scenarist, režiser in montažer projekta je bil Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, zvokovni mojster Frane Povirk in mojster zvokovne obdelave Robert Sršen.

Umetnost načrtovanja skakalnic izhaja iz Goriškove osebne izkušnje: je dvakratni študentski svetovni prvak v smučarskih skokih. Zmagal je tudi na prvi tekmi na skakalnici v Ljubnem, ki ima po prenovi njegov profil. Z bratom Ladom sta načrtovala letalnico v Oberstdorfu in skakalnici za sarajevsko olimpijado na Igmanu. Klotoido, temeljno krivuljo za načrtovanje letalnic, je izpeljal iz znanja, pridobljenega pri načrtovanju cest. Intuicija ga še vedno vodi k zamisli o skakalnici, na kateri bi lahko varno leteli 300 metrov in dlje.

Slovenska Planica je zibelka smučarskih poletov. Tu je človek prvič skočil čez 100 in 200 metrov. Leta 1969, ko je bila postavljena Letalnica bratov Gorišek, je bil svetovni rekord presežen kar štirikrat. Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali zgolj v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom sodeloval pri prenovi letalnice v norveškem Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak gostejši in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce.

Leta 2015 je Peter Prevc prvi preletel magično mejo 250 metrov. Rekord je obveljal manj kot en dan; z 251,5 metra dolgim skokom Andersa Fannemela so si Norvežani svetovni rekord ponovno priborili.