Obupne številke seveda ne pomenijo, da je era superjunakov dokončno pokopana. Samo Čudežna ženska, Varuhi galaksije 2 in novi Spider-Man so skupaj zaslužni za skoraj tretjino poletnega zaslužka v ameriških kinematografih. Foto: Kolosej/2i Film
Obupne številke seveda ne pomenijo, da je era superjunakov dokončno pokopana. Samo Čudežna ženska, Varuhi galaksije 2 in novi Spider-Man so skupaj zaslužni za skoraj tretjino poletnega zaslužka v ameriških kinematografih. Foto: Kolosej/2i Film
Pirati s Karibov 5
Pešajoči dobiček kaže na "utrujenost" od nekdaj zanesljivih franšiz, kot so Avtomobili, Osmi potnik, Transformerji in Pirati s Karibov; noben izmed njih ni presegel priljubljenosti predhodnikov. Foto: Kolosej
Vojna zvezd: Sila se prebuja
Leta 2016 je denimo studio Disney (ki ima med drugim v lasti Pixar, Marvel in LucasFilm) postal prvi studio, ki je prebil magično mejo sedemilijardnega svetovnega zaslužka v enem samem letu - in to jim je uspelo z zgolj 13 filmi. Foto: false
Velike male laži
V boju za prosti čas in pozornost uporabnikov velikim filmskim studiem vse bolj "hodijo v zelje" ponudniki vsebin na zahtevo in avtorji televizijskih serij. Foto: HBO

Uradnih številk še ni, a zdi se, da bo predzadnji uradni konec tedna poletne sezone tudi do 15 odstotkov manj donosen od enakega termina pred točno enim letom. Tudi uspeh Čudežne ženske, ki je presegel vsa pričakovanja, ni mogel spremeniti trenda: letošnja poletna sezona v ameriških kinematografih bo proizvedla 600 milijonov dolarjev manj kot lanska. Obisk v kinematografih je bil letos poleti najnižji po letu 1992, ko nikogar ni preveč zanimal spektakel Batman se vrača.

Obupne številke seveda ne pomenijo, da je era superjunakov dokončno pokopana. Samo Čudežna ženska, Varuhi galaksije 2 in novi Spider-Man so skupaj zaslužni za skoraj tretjino poletnega zaslužka v ameriških kinematografih. (Glede na uspeh Čudežne ženske lahko najbrž v prihodnjih letih pričakujemo porast zgodb o najrazličnejših junakinjah.) Hollywood je zaradi skoraj vedno zanesljive formule za uspeh v zadnjih letih razvil morebiti nevarno odvisnost od franšiz o superjunakih: do leta 2019 bomo po ocenah analitikov imeli že 25 junakov, ki se bodo redno pojavljali v skupinskih in samostojnih filmih. Najbrž je samo vprašanje časa, kdaj bo ta balon počil, da se počasi približujemo točki prenasičenosti, ugotavlja filmski statistični analitik David Hancock. "Jasno je, da je 25 preveč. Ampak Hollywood je trenutno ujet v svojo rutino in potrebuje varnostno mrežo - filmi o superjunakih ustrezajo tej potrebi."

Studio Warner bo Marvelov uspeh z Maščevalci skušal ponoviti s svojo lastno "zvezdniško četico" junakov: Liga pravičnih bo v enem samem filmu združila Batmana, Supermana, Čudežno žensko in druge like iz stripov DC Comics. Že pred tem so nam predstavili svoj nabor antijunakov, Odred odpisanih (Joker, Deadshot, Harley Quinn in drugi). Tukaj je navdih našel še en konkurenčni studio, Universal, ki na velika platna v kratkem prinaša "temno vesolje" svojih pošasti: začeli so z Mumijo, sledijo pa še Nevidni človek, Drakula in lovec na vampirje Van Helsing.

Letargični zaradi nadaljevanj
Čisto mogoče je tudi, da se bo leto 2017 v zgodovino vpisalo kot vrhunec epidemije nadaljevanj: trg je zasičen z več kot 40 nadaljevanji, novimi adaptacijami in priredbami, ki so razporejeni na vse štiri letne čase, ne le poletje. Nekdaj železno pravilo, da je občinstvo lažje zvabiti v kino z zgodbo in junaki, ki jih že poznajo, se iz leta v leto izkazuje za manj zanesljivo. Letos sta gledalce pustila hladne tako Mumija s Tomom Cruisom v glavni vlogi kot tudi Obalna straža, nova adaptacija kultne TV-serije iz devetdesetih, s katero še danes povezujemo Davida Hasselhoffa in Pamelo Anderson. Pešajoči dobiček prav tako kaže na "utrujenost" od nekdaj zanesljivih franšiz, kot so Avtomobili, Osmi potnik, Transformerji in Pirati s Karibov; noben izmed njih ni presegel priljubljenosti predhodnikov. (Seveda pa bi bilo površno upoštevati samo uspeh v ZDA: če denimo Transformerji v domovini bolj ali manj na celi črti spodletijo, primanjkljaj zlahka nadomestijo na drugih trgih, denimo na Kitajskem.)

Izumrtje srednjeproračunskega filma
Povprečno v vsaki poletni sezoni izide okoli 250 filmov - a letos jih je bilo samo 208, najmanj po letu 2011, ko je bil Hollywood še v trdnem primežu recesije. Padec je posledica nove strategije, v svoji analizi ugotavlja The Guardian: veliki studii posnamejo manj filmov, zato pa več denarja zapravijo za tiste, od katerih si obetajo najvišje zaslužke.

Leta 2016 je denimo studio Disney (ki ima med drugim v lasti Pixar, Marvel in LucasFilm) postal prvi studio, ki je prebil magično mejo sedemilijardnega svetovnega zaslužka v enem samem letu - in to jim je uspelo z zgolj 13 filmi. "Oškodovani so srednjeproračunski filmi in njihovo občinstvo," po poročanju časopisa komentira filmski analitik Richard Cooper. "Če studio ne ve zagotovo, da bo imel film ogromno občinstvo, nočejo tvegati."

V filmskem letu tako približno 92 odstotkov vsega zaslužka nagrabi sto največjih filmov - preostalih 650 premier pa se lahko stepe za preostale drobtinice.

Čisto resno grožnjo tradicionalnemu hollywoodskemu modelu predstavljajo tudi ponudniki vsebin na zahtevo, med katerimi s stotimi milijoni naročnikov vodi Netflix. "Težkokategorniki" zvezdniškega sveta, pa naj bodo to igralci, režiserji ali scenaristi, so zdaj redni gostje naših malih in računalniških zaslonov, pa naj bo to Brad Pitt v Netflixovem filmu War Machine ali pa nabor najboljših igralk srednje generacije (Reese Witherspoon, Nicole Kidman in Laura Dern) v HBO-jevi nadaljevanki Male velike laži.