Komična drama, ki je zdaj slavni španski zvezdniški par leta 1992 prvič zbližala, je režiserju na beneškem filmskem festivalu prinesla prestižnega srebrnega leva, na festivalu San Sebastian pa nagrado žirije. Med najbolj znanimi naslovi njegovega opusa je tudi Bilbao iz leta 1978, nazadnje pa je večji uspeh zunaj Španije dosegel leta 2006 s filmom Yo soy la Juani (Ime mi je Juani) o mladenki, ki zapusti rodni Madrid.

Rodil se je 19. marca leta 1946 v Barceloni. Prvenec Tatuaje (Tetovaža) je posnel pri 30. letih, širšo slavo pa doživel prav s filmom Pršut Pršut. Sprva se je ukvarjal z oblikovanjem in leta 1969 s Carlosom Riartom ustanovil Estudio Gris. V šestdesetih letih ga je zanimala predvsem konceptualna umetnost in razvoj vizualnih tehnologij, k čemur se je pozneje veno znova vračal.
Razpet med slikarstvom in filmom
Potem ko se je leta 1986 umaknil v Tarragono, da bi se posvetil slikanju, ga je v začetku devetdesetih let producent Andrés Vicente Gómez prepričal, da je njegovo mesto tudi v filmu in mu zaupal režijo Las edades de Lulú, s katerim je tudi uspel doseči širše občinstvo. Nadaljeval je z znamenito ibersko trilogijo, na začetku katere stoji prav Pršut pršut (Jamon jamon), zaokrožata pa jo Huevos de Oro (Jajca iz zlata) leta 1993 in La teta y la luna (Dojka in luna) leto pozneje.
Slikanju in fotografiranju se ni nikoli odpovedal, leta 2001 pa s kratkim filmom Collar de Moscas znova vzljubil zanimanje za avantgardno eksperimentiranje. Zanimanje za različne umetnosti je združil v projektu Microcosmos, ki je bil leta 1990 predstavljen v Metropolitanski galeriji v Barceloni. Pred tremi leti pa bedel nad vrsto monumentalnih multimedijskih instalacij za španski paviljon na Expu v Šanghaju. Leta 2008 je svojo prepoznavno govorico ponesel še v kabaret in v znameniti kavarni El Plata v Zaragozi na oder postavil Cabaret Ibérico, v katerem je prepletel erotične elemente, burlesko in parodijo.
Dejaven do zadnjih dni
Bigas Luna, v čigar filmih so nastopali vsi vidni španski igralci, je snemal vse do konca. Smrt na domu v Tarragoni ga je prehitela med pripravo novega projekta Segon origen, filmske adaptacije romana katalonskega pisatelja Manuela de Pedrola. Njegov zadnji končni film Di Di Hollywood je premiero doživel leta 2010.
Trpko opazovanje okolice
Na žalostno novico se je na omrežju Twitter odzvala že Španska filmska akademija, poklonil se mu je tudi kulturni minister Jose Ignacio Wert, ki pravi, da so bili njegovi filmi vedno odraz sveže vizije, včasih s ščepcem trpkega pogleda na okolico.