Film Nane Ekvtimishvili in Simona Großa, ki z nagrado prejmeta tudi 16.000 evrov, slika čas odraščanja deklet v sveže neodvisni Gruziji, ko je družbo pretresalo nasilje in vojna na Črnem morju, dekleta pa so najlepša leta preživljala v še vedno prevladujoči patriarhalni družbi.
Med nagrajenci se je znašla tudi slovenska koprodukcija Sa mamom (Z mamo) v režiji in po scenariju Faruka Lončarevića iz BiH-a (pri snemanju filma je kot producent sodeloval Vertigo Emotionfilm). Podelili so mu nagrado cineuropa, s katero istoimenski spletni portal nagrajuje film nesporne umetniške kakovosti in promovira evropski dialog ter integracijo. Občinstvo sarajevskega filmskega festivala je najbolj navdušila večkrat nagrajena slovensko-srbsko-nemško-francosko-hrvaška koprodukcija Krogi (tudi pri nastanku tega je sodeloval Vertigo Emotionfilm). Režiser Srdan Golubović v filmu raziskuje dolgotrajne posledice pred leti zagrešenega zločina.
V osrednjem tekmovalnem programu so posebno nagrado žirije namenili filmu Obrana i zaštita (Obramba in zaščita) v režiji in po scenariju Boba Jelčića, v glavni vlogi te zgodbe o vsakodnevnem življenju razbite družbe v Bosni in Hercegovini, svetu paranoje, komedije in dramatičnosti, pa je prepričal Bogdan Diklić. "To je nagrada, ki ima tako lepo ime. Ni zlato, ni srebrno, temveč je enostavno srce Sarajeva. Zato mi je ta nagrada tako ljuba," je ob prejemu nagrade dejal Diklić. Režiser filma pa je nagrado posvetil mestu, o katerem film govori. V ospredju filma je zgodba o Mostarju, ki ga še leta po koncu vojne delijo nevidne meje.
V kategoriji kratkih filmov je slavil romunski film Senca oblaka (O umbră de nor) režiserja Raduja Jude, posebno nagrado žirije pa sta prejela režiserja Ana Nedeljković in Nikola Majdak jr. za film Rabittland ter Pavel G. Vesnakov za bolgarsko-nemško koprodukcijo Čast (ЧЕСТ). Najboljši dokumentarec je avstrijski film Sickfuckpeople režiserja Jurija Rechinskega. Posebno nagrado žirije pa je v kategoriji dokumentarcev prejela srbsko-francosko-nemška koprodukcija Jugoslavija, kako je ideologija pokretala naše kolektivno tijelo režiserke Marte Popivoda. Posebno nagrado žirije prejme dokumentarni film grškega filmarja Konstantinosa Georgousisa Čistilci (The Cleaners). Nagrado, ki jo podeljujejo filmu, ki najbolje obravnava tematiko človekovih pravic, so podelili hrvaškemu filmu V zakonu s Švicarjem (U braku sa Švicarcem) Arsena Oremovića. Častno srce Sarajeva pa sta prejela madžarski režiser Béla Tarr in Robertu Olli, izvršni direktor Eurimagesa.
Režiji tekmovalnega programa za celovečerne filme je predsedoval bosansko-hercegovski režiser in oskarjevec Danis Tanović, čigar film Epizoda v življenju nabiralca jekla je tudi odprl letošnji festival. Koproducent filma je tudi Danijel Hočevar s slovensko produkcijsko hišo Vertigo EmotionFilm.
Na letošnjem festivalu je bilo skupaj prikazanih 241 filmov v 11 programskih sklopih. Tudi tokrat je festival ponudil najboljše filme iz regije ter skladno s svojo strategijo predstavil nove talente, poglede in tendence v svetovni kinematografiji.
Dobro sprejet slovenski celovečerec Adria Blues
Obiskovalci sarajevskega festivala so si lahko ogledali tudi nekaj slovenskih filmov. V sklopu novega programa Sarajevo Film Festival Guests Present so tako predvajali film Adria Blues režiserja in scenarista Miroslava Mandića, ki ga je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Film, ki bo slovensko premiero doživel v torek na Ljubljanskem gradu, skozi zgodbo ostarelega rockerja poskuša spregovoriti o posrednih žrtvah vojn ob razpadu nekdanje Jugoslavija -ljudeh, ki so zgroženi nad tem, kar se je dogajalo okoli njih, dvignili roke od tistega, kar so ustvarjali in kar jim je bilo pomembno. Slovensko filmsko produkcijo je zastopal še celovečerni film Mama Evropa (pomembnejša je Zemlja) režiserke Petre Seliškar in kratki film Screens režiserke Hanne Slak.