Film
()

Poudarki

  • Režiser: Jure Breceljnik
  • Scenarist: Žiga Valetič
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 14 glasov Ocenite to novico!
Ko črte govorijo, strip
V svetu je prvi strip - zgodba, prikazana z zaporedjem sličic in z besedilom v oblačkih- izšel leta 1895, pri nas 32 let pozneje. Foto: Film IT
Ko črte govorijo, strip
Ob Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, večnih junakih Mikija Mustra, je odraščalo več generacij ljubiteljev stripa. Foto: Film IT
       Po drugi strani pa je stripovsko ustvarjanje izredno zahtevno, mučno, dolgotrajno in samotno delo, ki je za nameček še najslabše plačano od vseh kulturniških poslanstev, zato bi lahko rekli, da je strip zadnje čase edina alternativna oblika kulturne umetnosti, ker je edina absolutno in popolnoma podhranjena, razen v primeru komercialnega stripa, česar pa v Sloveniji pravzaprav sploh nimamo.       
 Žiga Valetič
Ko črte govorijo, strip
Slovenski strip ni doživel veliko filmskih obdelav, tokratni dokumentarec, v katerem o tej deveti umetnosti spregovorijo različne generacije slovenskih striparjev, se osredotoča zlasti na ustvarjalni proces in sam stripovski medij. Foto: Film IT
Ko črte govorijo, strip
Film so premierno predvajali v ljubljanskem Kinodvoru, kjer so soustvarjalci tudi spregovorili o stanju stripa pri nas, 14. avgusta pa si ga bo mogoče ogledati na TV Slovenija. Foto: Film IT
       Na hiter način lahko veliko pove. Z zelo malo besedami in z relativno zelo malo slikami lahko pove zelo resne stvari. Morda zato, ker je že v osnovi rahlo komičen in karikira stvari. Ko karikiraš stvari, lahko sežeš globoko v človeka, v njegove radosti in žalosti.       
 Žiga Valetič o stripu
Strip, Ko črte spregovorijo
Film Ko črte govorijo predsavljajo v letu, ko mineva 85 let od objave prvega slovenskega stripa Zamorček Bu-ci-bu. Foto: Film It
Strip, Ko črte spregovorijo
Včasih se je bilo treba za prebiranje najljubšega stripa pošteno potruditi in za to tudi prečkati mejo. Med bolj zaželenimi stripi so bili Alan Ford, Corto Maltese, Dylan Dog, Maxmagnus, Kapetan Miki, Zagor in drugi. Foto: Film It

Dodaj v

Zgodba o črti in oblaku ali kako je nastajal slovenski strip

O začetkih, razvoju in trenutnem stanju slovenskega stripa
11. avgust 2012 ob 13:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kaj je strip? Kakšen je tipičen in ali netipičen striparjev dan? O navdihu, idejah za zgodbo in rojstvu kultnih stripovskih junakov. O striparjenju na Slovenskem skozi oči ustvarjalcev, devete umetnosti, kot nekateri radi (po)imenujejo strip.

Če bi lahko vse, kar v komunikaciji med ljudmi ostane neizrečenega, zapisali v 'oblačke nad glavami', bi vzporedno nastala drugačna, a zato nič manj realna zgodba. Podobna bi bila tistemu, čemur radi pravimo 'branje med vrsticami' ...

Zgodovina slovenskega stripa
Letos mineva 85 let od objave prvega slovenskega stripa Zamorček Bu-ci-bu avtorja Milka Bambiča, ki je bila objavljena v tržaškem listu Naš Glas. Po uspešnem izidu monografije z naslovom Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007 striparja in ilustratorja Iztoka Sitarja je bil skrajni čas, da smo dobili še film.

Film Ko črte govorijo si oglejte na 1. programu TV Slovenija v torek, 14. avgusta, ob 21.00.

Ko črte govorijo je prvi širše zastavljen dokumentarni film o slovenskem stripu. Nastal je pod režijsko taktirko Jureta Breceljnika in scenarista Žige Valetiča, v koprodukciji RTV Slovenija in Film It. "Film niti ni toliko pregled slovenskega stripovskega ustvarjanje, ampak gre bolj za vpogled v psihologijo striparjenja, ukvarjanja s stripom, v postopke, metode in načine dela, kako strip nastane," je v Kinodvoru na projekciji 50-minutnega dokumentarni filma, ki se se osredotoča na ustvarjalce stripovske scene v Sloveniji, povedal scenarist in eden izmed sogovornikov v filmu Žiga Valetič.

Ko črte govorijo
"Ideja za film se je porodila tako, da sem celo mladost bral stripe. Po 20. letu sem preskočil na knjige. Pred 10 leti pa so se mi stripi vrnili v obliki risanih romanov, ki so bolj zrela avtorska dela in po mojem mnenju tudi najpomembnejši stripovski izdelek časa, ki ga danes živimo. Stripovski romani so me po nekajletnem premoru vrnili (nazaj) v strip. Risani romani ponujajo neke vrste 'filmsko izkušnjo'. Lahko so dokumentarni, historični, osebno izpovedni, psihološki, socialni ... Čas, ki ga preživiš ob branju takšnega risanega romana, je celovita umetniško-kulturna izkušnja, primerljiva mešanici branja in gledanja filma, kar me je spodbudilo, da sem v različne medije začel pisati o stripu in posledično dobil tudi idejo, da bi skozi film predstavil slovenski strip," pojasnjuje Žiga Valetič.

V filmu nastopajo različne generacije slovenskih striparjev: od tistih najbolj izkušenih, kot sta Miki Muster in Kostja Gatnik, do srednje generacije, ki ji pripadata Zoran Smiljanić in Iztok Sitar, pa do mlajše generacije striparjev, kot so Kaja Avberšek, Ciril Horjak in Matej de Cecco. Pridružita se jim scenarista Boštjan Gorenc Pižama in Andrej Rozman Roza, založnika Katerina Mirović (Stripburger) in Vojko Volavšek (Strip Bumerang), trgovec Sandi Buh, publicist Max Modic, spletni stripovski ustvarjalec Žiga Aljaž (Strip Generator), ljubitelji stripa (Tomaž Bobnar, društvo Stripoholik) ter drugi bralci, trgovci, ustvarjalci in uredniki.

Na svetu prvi leta 1895, pri nas leta 1927
Uradno naj bi prvi strip (zgodba, prikazana z zaporedjem sličic in z besedilom v oblačkih) izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. Začetnik modernega stripa naj bi bil ameriški umetnik Richard F. Outcoult, avtor stripa Yellow Kid (rumeni deček). Eden izmed najbolj znanih avtorjev stripov je Walt Disney, ki je ustvaril Miki Miško (Mickey Mouse) (1930) in Racmana Jako (Donald Duck) (1938) ter še številne druge like, upodobljene tudi v animiranih filmih.

V primerjavi s stripovskim dogajanjem po svetu se je strip znotraj slovenskih meja naselil z več desetletnim zamikom, zato so morali nadobudni bralci in strastni zbiratelji, kakor tudi večina sogovornikov v dokumentarnem filmu Ko črte govorijo, večkrat prečkati meje naše dežele, če so želeli prebirati tovrstno literaturo, ki je imela v povojnem času predvsem funkcijo razvedrila in zabave. Med bolj zaželenimi stripi so se na vrhu lestvice tako znašli italijanski Alan Ford, Corto Maltese, Dylan Dog, Maxmagnus, Kapetan Miki, Zagor in drugi.

Slovenski strip in njegovi ustvarjalci

Začetnik slovenskega stripa je bil Milko Bambič s stripom (Bu-Ci-Bu) (1927); sledili so mu Saša Dobrila (Mačji grad); Kostja Gatnik (1977 (Magna Purga), strip v Mladini (Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Dušan Kastelic, Gorazd Vahen, Gregor Mastnak, Milan Erič) - Diareja; Damijan Sovec s Simulacijo kaosa in Prvo petletko, in številni drugi.

Med slovenskimi mladinskimi stripovskimi ustvarjalci na vrhu lestvice priljubljenosti mesto pripada Mikiju Mustru, z njegovimi najbolj poznani stripovski junaki, kot so Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, ki so nastopili v kar 43 epizodah. Živalskim likom so se pozneje pridružili še liki v človeški preobleki. Dela Mikija Mustra so bila izdana v več zbirkah in tudi večkrat ponatisnjena.

V drugi polovici prejšnjega stoletja se je stripom pridružila tudi prva slovenska revija Zvitorepec (1966–73), ki je bila posvečena samo stripom. Leta 1992 pa je izšla tudi prva številka revij Stripburger, ki jo danes dobro poznajo tudi v tujini.

O prednostih in slabostih stripa
Zakaj je na splošno zanimanje za strip relativno nizko, ali drugače, zakaj je strip manj privlačen za širše množice? Odgovor je mogoče iskati v tem, da je ključna pomanjkljivost stripa prikrajšanje za zvok in gibanje, ki sta glavna 'aduta' filma, zaradi česar ima ta v sodobnem času prednost pred drugimi mediji.

Vendar ima tudi strip kot medij sporočanja svojo prednost. "Na hiter način lahko veliko pove. Z zelo malo besedami in z relativno zelo malo slikami lahko pove zelo resne stvari. Morda zato, ker je že v bistvu rahlo komičen in karikira stvari. Ko karikiraš stvari, lahko sežeš globoko v človeka, v njegove radosti in žalosti. O zelo težkih stvareh strip spregovori zelo učinkovito in jedrnato," na glas razmišlja Žiga Valetič.

"Danes so mladi in tudi starejši bolj osredotočeni na televizijo, internet in videoigre, zato je strip kot medij nekoliko bolj zapostavljen. Strip ni več v dometu povprečnega bralca. Po drugi strani pa je stripovsko ustvarjanje izredno zahtevno, mukotrpno, dolgotrajno in samotno delo, ki je za nameček še najslabše plačano od vseh kulturniških poslanstev, zato bi lahko rekli, da je strip zadnje čase edina alternativna oblika kulturne umetnosti, ker je edina absolutno in popolnoma podhranjena, razen v primeru komercialnega stripa, česar pa v Sloveniji pravzaprav sploh nimamo," še pojasnjuje Žiga Valetič.

Torkova premiera filma Ko črte govorijo
Dokumentarni film Ko črte govorijo je osebna in iskrena pripoved različnih generacij slovenskih striparjev, polna kontrastov, saj je strip nekaj, kar se ne da opisati drugače kot na tak način. Kot primer takšnega kontradiktornega izrekanja scenarist filma Žiga Valetič navaja izjavo publicista Maxa Modica, ki je v filmu izrekel zelo kontrastno stvar. »Vedno manj je ljudi, ki jih strip zanima, ampak ravno zaradi tega bo strip dolgo živel.« In preživel, dodajamo mi.

Kako 'govorijo črte', si lahko ogledate v torek, 14. avgusta, ob 21.00 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Nina Zofič

strip
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo