Miselnost, da krščanstvo uči, da mora biti ženska le doma, je označil za zmotno. Papež je namreč pohvalil tudi druge vloge ženske, od vloge matere, delavke pa do vloge redovnice.

Opozoril je na neutemeljene napade na Cerkev in ob tem dejal, da svet ne premore tako lepega in harmoničnega gledanja na lepoto, pomembnost in vzvišenost ženskega genija, kot ga Cerkev vidi v Mariji.

"Smo v času, ko je na dopustu ali na počitnicah na morju, v zdraviliščih in v gorah največje število ljudi, naši pogledi pa so zazrti tudi v olimpijska tekmovanja v Atenah," je tudi dejal. Vse to se mu zdi "v službi pretiranega kulta telesnosti", kristjani pa naj bi si prizadevali za resnično zdravje in uravnotežen tekmovalni šport.

V vseh večjih slovenskih romarskih krajih so potekale slovesne maše. Koprski škof Metod Pirih je maševal na Sveti gori pri Novi Gorici, mariborski škof Franc Kramberger pa v cerkvi sv. Marije na Ptujski Gori. Škof Pirih se je kasneje odpravil v stare Milje pri Trstu, kjer je somaševal s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem.

V Rimskokatoliški cerkvi Marijino vnebovzetje praznujejo kot praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa vliva novo upanje.

Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. šele leta 1950 slovesno razglasil versko resnico o Marijinem vnebovzetju.