Mešani pevski zbor, ki je desetletja predstavljal kvalitativni vrh slovenske glasbene poustvarjalnosti, je vse do danes ohranil kontinuiteto ljubljanski Glasbeni matici. Foto: Slovenska filharmonija
Mešani pevski zbor, ki je desetletja predstavljal kvalitativni vrh slovenske glasbene poustvarjalnosti, je vse do danes ohranil kontinuiteto ljubljanski Glasbeni matici. Foto: Slovenska filharmonija
Zbor Glasbene matice Ljubljana
Danes pod okriljem Glasbene matice Ljubljana delujejo štirje pevski zbori, posveča pa se tudi izobraževalni, koncertni in založniški dejavnosti. Foto: Glasbena matica Ljubljana

Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta se Mešanemu pevskemu zboru Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom zborovodkinje Špele Vrtačnik pridružila Seniorski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki ga vodi Primož Leskovec, in Komorni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Program koncerta je ponudil dela domačih in tujih skladateljev, med drugim Ambroža Čopija, Janija Goloba in Petra Iljiča Čajkovskega.
Korenine delovanja Mešanega pevskega zbora Glasbene matice segajo v leto 1891, ko je matica ustanovila moški zbor, a ga je njegov prvi koncertni vodja Matej Hubad kmalu razširil v mešano zasedbo. Z repertoarjem, ki je segal od velikih vokalno-instrumentalnih del do komornih in zborovskih skladb tako domačih kot tujih avtorjev, je dosegel velike uspehe doma in v tujini. Številna slovenska dela je izvedel krstno.
Ko so se postavljali temelji za profesionalizacijo slovenske glasbe
Na njegovem čelu so se izmenjali številni priznani dirigenti, med njimi Mirko Polič, Ciril Cvetko in Mirko Cuderman. Stoto obletnico je dočakal pod vodstvom Janeza Jocifa, sledila sta Tomaž Tozon in Sebastjan Vrhovnik, od pomladi 2009 pa ga vodi Špela Vrtačnik.
Zbor je desetletja predstavljal kvalitativni vrh slovenske glasbene poustvarjalnosti in vse do danes ohranil kontinuiteto ljubljanski Glasbeni matici. Ta je nastala leta 1872 v času nacionalnih kulturnih gibanj, da bi ob tedaj prevladujoči nemški kulturi spodbudila slovensko glasbeno življenje. S širokim spektrom delovanja, ki je obsegalo vzgajanje glasbenega podmladka, izdajanje domače glasbene literature, zbiranje ljudskih pesmi in prirejanje koncertov, je postavila temelje za profesionalizacijo slovenske glasbe.
Ko je po drugi svetovni vojni oblast prepovedala društveno delovanje in podržavila njeno premoženje, je zbor predstavljal edini še dejavni člen. Novo poglavje je prinesla denacionalizacija, s katero je Glasbena matica Ljubljana dobila materialno osnovo za nov začetek. Danes pod njenim okriljem delujejo štirje pevski zbori, posveča pa se tudi izobraževalni, koncertni in založniški dejavnosti.