V Madridu so se zbrala nekatera največja svetovna operna imena, da bi voščila prijatelju Placidu Domingu ob njegovi 70-letnici. Španski tenor upa, da ga bo petje spremljalo še dolga leta.
Večer, ki so ga tenoristu pripravili v njegovem rojstnem mestu v Kraljevi operni hiši prav na dan njegovega rojstnega dne, je bil vrhunec niza dogodkov, s katerimi so proslavili visoki jubilej Dominga. Okoli 20 opernih pevcev je priletelo v špansko prestolnico, kjer so srečni izbranci lahko prisluhnili 15 arijam. Operni pevec, ki ga svetovna javnost verjetno najbolj pozna kot enega izmed slavnih treh tenorjev, je ob dogodku izrazil srečo in hvaležnost za vse, kar mu je občinstvo po vsem svetu izkazalo. "Da pri 70 letih še lahko pojem, je zame velik privilegij, zlasti da lahko še vedno osrečujem občinstvo," razmišlja Domingo, ki je lani prestal operacijo, s katero so mu iz debelega črevesja odstranili rakavi polip.
"Ker se čutim telesno močnega in sem na odru prepričljiv, bom opero verjetno pel še nekaj let," pravi in se pri tem zaveda, da bo verjetno dlje zmožen nastopati na koncertih, saj je to vendarle lažje.
V Kraljevi operni hiši je zbrane, ki do zadnjega trenutka niso natančno vedeli, čigavih nastopov se lahko veselijo, pozdravila Wagnerjeva glasba, sledil pa je nastop ameriške sopranistke Deborah Polaski, ki je zapela prizore iz Kavalirja z rožo Richarada Straussa.

Med drugimi so nastopili še nemški basist Rene Pape, španska sopranistka Ainhoa Arteta, urugvajski baritonist Erwin Shrott, večer pa se je sklenil z delom Pla-ci-do, ki ga je posebej za to priložnost napisal kitajski skladatelj Tan Dun.
Domingo je nastope spremljal v loži v družbi svoje družine, preostali ljubitelji opere pa so si lahko prenos ogledali na velikem zaslonu na Plaza de Oriente in na malih zaslonih v približno 20 državah.

Prvi glasbeni koraki
Placido Domingo se je rodil 21. januarja leta 1941 v Madridu. V stik z glasbo je prišel praktično, preden je spregovoril, saj sta se s petjem ukvarjala oba starša. Ko je bil Placido star osem let, se je njegova družina preselila v Mehiko, kjer se je v glasbenem konservatorju Ciudada de Mexico učil igranja na klavir, dirigiranja in petja.
Preboj in osvojitev sveta
Prvenec je kot prvi tenor doživel, ko je bil star 20 let, v Monterreyu v Verdijevi Traviati. Čisti slučaj pa je privedel do njegovega mednarodnega preboja leta 1966, ko je v newyorški City Operi v zadnjem trenutku nadomestil kolega, ki je zbolel. Dve leti pozneje je že nastopal v tamkajšnji Metropolitanski operi in drugih uglednih hišah po svetu, od Londona, Milana, Dunaja, pa vse do Buenos Airesa.

Prvotno se je profiliral kot interpret Verdijevih oper, a je v svoji karieri odpel tudi vse drugo; približno 135 različnih vlog - od Puccinija, Leoncavalla, Bizeta in Masseneta -, posebno pa je bil naklonjen Wagnerjevim delom, čeprav mu je ta vedno predstavljal velik izziv. Poleg nemškega jezika je tudi razpon precej težaven za tenorja, zlasti tistega, ki je vajen peti dela italijanskega in francoskega repertoarja.
Desetletje treh tenorjev
Leta 1990 je ob Lucianu Pavarottiju in Joseju Carrerasu zapel na legendarnem nastopu na slovesnosti ob začetku svetovnega pokala v nogometu, kar je bil začetek 'treh tenorjev', ki so s številnimi nastopi operno umetnosti približali širšim množicam.

Še vedno v samem vrhu
Že res, da so njegova brada in lasje posiveli, a zob časa njegovega glasu ni prizadel, še vedno je močan in poln, kar je navsezadnje lani dokazal v glavni vlogi Verdijevega Simoneja Boccanega v londonskem Covent Gardnu, le enem izmed vrhuncev Domingove 50-letne kariere.