György Ligeti velja za enega glavnih avtorjev avantgardne glasbe druge polovice 20. stoletja. Foto: Cankarjev dom / Peter Andersen
György Ligeti velja za enega glavnih avtorjev avantgardne glasbe druge polovice 20. stoletja. Foto: Cankarjev dom / Peter Andersen

Vsak skladatelj mora z vsakim novim delom napredovati, kljub temu pa sam nisem želel podirati mostov med tradicijo in sodobno glasbo. Celo pri avantgardnih skladateljih zasledimo številne skrite notranje povezave s tradicijo.

György Ligeti (1923-2006)
Steven Loy
Steven Loy je od leta 2010 umetniški vodja in dirigent cikla Predihano. Foto: Cankarjev dom
Stanley Kubrick
V popularni kulturi je Ligeti znan kot avtor glasbe za filme režiserja Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska Odiseja, Izžarevanje in Široko zaprte oči. Foto: EPA

Dela enega največjih skladateljev resne glasbe 20. stoletja bodo nocoj izvedena v okviru koncertnega cikla Predihano, ki ga v Slovenski filharmoniji organizira Cankarjev dom. Prvič na naših tleh bodo izvedli njegovo Simfonično pesnitev za 100 metronomov, Koncert za klavir in orkester, Komorni koncert za 13 instrumentov ter tri arije iz njegove edine opere Le Grand Macabre v priredbi Elgarja Howartha za trobento in komorni orkester.

György Ligeti spada med osrednje avtorje avantgardne glasbe druge polovice 20. stoletja, ki ga strokovna javnost ob Karlheinzu Stockhausenu, Lucianu Beriu, Pierru Boulezu in Johnu Cageu uvršča med najvplivnejše skladatelje tega obdobja.

Šlo je za čas, ki ga je v Evropi zaznamovala železna zavesa, širše pa vse hitrejši razvoj novih tehnologij, pospešen pretok informacij in novi koncepti umetnosti. Tako je tudi glasba v navezavi s tehnologijo utirala pot novi estetiki.

Umetniški vodja cikla predan novi glasbi
Dela bo izvedel slovenski sestav Neofonía pod vodstvom dirigenta Stevena Loyja. Loy je od leta 2010 umetniški vodja in dirigent cikla Predihano, to sezono pogosto pa dirigira tudi Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija. Odlikujejo ga natančne in poglobljene izvedbe sodobnih skladb, v Sloveniji pa si je pridobil sloves predanega zagovornika nove glasbe.

Tokratna solista bosta Nina Prešiček in Aleš Klančar. Prešičkova velja za pianistko, ki je v slovensko klasično glasbeno sfero vnesla veliko svežine, predvsem z energičnimi in pretanjenimi poustvaritvami skladb domačih in tujih avtorjev. Kot solistka in komorna glasbenica redno nastopa po Evropi in svetu.

Klančar (trobenta) pa je po končanem šolanju na SGBŠ-ju v Ljubljani študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Malmöju pri svetovno priznanem solistu in profesorju Hakanu Hardenbergerju. Poleg solističnih nastopov ima tudi bogate izkušnje z orkestrsko igro, pogosto pa sodeluje tudi s tujimi ansambli za sodobno glasbo.

Vsak skladatelj mora z vsakim novim delom napredovati, kljub temu pa sam nisem želel podirati mostov med tradicijo in sodobno glasbo. Celo pri avantgardnih skladateljih zasledimo številne skrite notranje povezave s tradicijo.

György Ligeti (1923-2006)